Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, razstava MASKE: Od rituala do karnevala.

16. sept 2026 – 9. maj 2027
KOZMOS KOSOVEL
Razstava ob 100-letnici smrti Srečka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)

Cankarjev dom
Razstave
KOZMOS KOSOVEL
»Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.«

Razstava Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled bodo izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Poseben poudarek bo namenjen tudi vizualni kulturi časa, v katerem je ustvarjal, razstavljeno bo likovno gradivo v obliki slik, risb in kolažev Kosovelovih sodobnikov, ki so pomembno vplivali na njegovo percepcijo prostora v poeziji.

Obiskovalec bo vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmičnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brezčasnosti in večnosti. Tematski sklopi na razstavi bodo razdeljeni na štiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in večno

Kosovelovi vrstniki, študenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani, so razstavo zasnovali prostorsko in oblikovno. Kosovela berejo skozi perspektivo svoje generacije, razstavo postavljajo onkraj klasične muzejske izkušnje ter vključujejo interaktivne elemente, zvočne pokrajine, multimedijske intervencije in participativne poudarke, ki jih postavljajo v neposreden odnos z idejami, vprašanji in občutji, ki jih Kosovel odpira.

Razstava Kosovelu ne postavlja spomenika, ampak poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj še danes ne zveni staromodno, temveč nelagodno aktualno.

Razstava Oddelka za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Na razstavi bo predstavljeno dolgoletno sodelovanje Narodne galerije in Oddelka za restavratorstvo UL ALUO, ki leta 2026 praznuje 30 let. Sodelovanje poteka na več ravneh, rezultat so v prvi vrsti konservirane-restavrirane umetnine iz zbirke Narodne galerije in nova odkritja na podlagi predhodnih raziskovanj, preiskovanj in dokumentiranj le-teh. V povezavi s fondom ali programi Narodne galerije so bili zasnovani in izpeljani tudi drugi projekti, v okviru katerih so nastali filmi, tehnološke študije, taktilni pripomočki in drugo gradivo, namenjeno tudi ranljivim skupinam …

Osrednja vsebina razstave bodo konservatorsko-restavratorski posegi na umetninah, izvedeni v okviru rednega pedagoškega dela, ter več diplomskih in magistrskih zaključnih del. Ti bodo predstavljeni z dokumentacijo, opisi konservatorsko-restavratorskih postopkov ter z izpostavljenimi raziskovalnimi izzivi. Dodano vrednost bodo predstavljale ob gradivu razstavljene izvirne umetnine iz zbirke Narodne galerije.
Razstava bo vključevala predvsem fotografsko gradivo in videe, opremljene z znakovnim jezikom in podnapisi. Na voljo bodo tudi taktilne študije.
Razstavljeno bo raznoliko gradivo: polikromirana lesena plastika, mavčni odlitki, slike na platnu, fragment stenske slike in stekleni negativi.

19. november 2026 – 14. marec 2027
Narodna galerija
Galerija Narodni dom
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana

France Podrekar (1887–1964)

Na razstavi bo predstavljena obsežna donacija del slikarja, karikaturista, ilustratorja, pedagoga in restavratorja Franceta Podrekarja, ki jo je prejela Narodna galerija. Razstava bo dopolnjena s Podrekarjevimi deli iz zbirk drugih ustanov in zasebnih zbirk.
Podrekar je risal politične satire in karikature za časopisa Dan in Jutro sočasno z Maksimom Gasparijem, za časopis Kurent skupaj s Hinkom Smrekarjem in Franom Tratnikom, ves čas pa je bil tudi ilustrator otroških revij Vrtec in Zvonček.
Po letu 1922 se je posvetil izključno knjižni ilustraciji, začenši z Volkom Spokornikom Franca Ksaverja Meška.
Širši javnosti je poznan predvsem po ilustracijah za pravljico Miškolin Josipa Ribičiča in za knjige Frana Milčinskega Skavt Peter, Zlata hruška in Butalci.

14. oktober 2026 – 14. februar 2027
Narodna galerija
Prešernova 24, LJ

Kostanjevica na Krki, Grajska c.45, Galerija Božidarja Jakca, razstava ob obletnici, Bogdan Borčić in Karel Zelenko, V dialogu

UNICUM 2026
Svež pogled na umetniško keramiko
Mednarodni trienale keramike UNICUM je osrednja mednarodna razstava s področja sodobne umetniške keramike v Sloveniji. Z njim želimo opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru, saj išče in predstavlja nove koncepte, tehnologije in inovativne likovne raziskave. UNICUM je postal referenčni projekt, primerljiv z drugimi sorodnimi prireditvami v svetu.

Izdelovanje keramike ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike. Spodbudili so ga Mednarodni trienale keramike UNICUM in vrsta drugih keramičnih razstav kot tudi študijska programa keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Plečnikove nagrade 2026 podelitev nagrad 25. 5. 2026 ob 19:30
Vrt Plečnikove hiše, Karunova 4, Ljubljana
(v primeru slabega vremena: Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15)
Že četrto leto zapored Plečnikova hiša gosti razstavo nagrajencev Plečnikovih nagrad, osrednjih nacionalnih priznanj za vrhunska dela s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja interierja. Podeljujejo se za izvedene projekte na območju Republike Slovenije ter za dela v zamejski Sloveniji, ki prispevajo k bogatitvi prostorske kulture.

Fragmenti preteklosti

Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca

V Narodni galeriji bo od 21. maja do 27. septembra 2026 na ogled razstava Fragmenti preteklosti. Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca. S skupnim projektom Narodne galerije, Filozofske fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obeležujemo 90. in 100. obletnico prvih konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskih poslikavah v Crngrobu in na Vrzdencu.

Na ogled bodo prvič dostopni vsi odkriti sneti fragmenti, ki jih danes hranijo Narodna galerija, Filozofska fakulteta UL in Restavratorski center ZVKDS. Razstavljene fragmente fresk bo dopolnjevalo tudi bogato dokumentarno in slikovno gradivo, ki ga hranita predvsem Informacijsko dokumentacijski center Ministrstva za kulturo RS in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Gremo na morje
S predmeti iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana
2. 6. 2026–20. 9. 2026
Priljubljeni vzklik »gremo na morje« obljublja »poletno« razstavo. Morda se zdi naslov za ljubljanski muzej nenavaden, a njegova zbirka se na razstavi predstavlja kot zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali.

Ideja, da se odpravimo na morje in počitnice preživimo v letovišču, se je začela uveljavljati v 19. stoletju. Z razmahom industrijske dobe je modna muha aristokratov začela osvajati vse širši krog družbe in obljuba zdravnikov, da je morje dobrodejno, če ne kar nujno za ohranjanje zdravja modernega človeka, je proti koncu stoletja osvojila tudi delavski razred.

Južna železnica je leta 1857 Ljubljano povezala z morsko obalo in Trstom. Parniki so omogočili, da se je na tedanji »avstrijski rivieri« začel razvijati Portorož. Prvi turisti pa so v tistih dneh prihajali z Dunaja in iz ogrskih krajev.

Ljubljančani so začeli obmorska letovišča odkrivati šele v desetletjih med obema svetovnima vojnama. Ekonomski vzpon in lagoden življenjski slog sta sicer ostala večini še naprej nedosegljiva, je pa začela z organizacijo Jadranska straža zoreti pomorska zavest, skupaj z jugoslovanskim duhom.

Šele v času Jugoslavije, v drugi polovici 20. stoletja, so slovenski turisti z »modernim načinom življenja« postali množični obiskovalci morske obale. Večina jih je morje prvič videla in v njem zaplavala z uveljavitvijo sindikalnih počitnic, ki jih je omogočila splošna pravica do večdnevnega in plačanega letnega dopusta.

Drago Hrvacki, pregledna razstava

Mednarodni grafični likovni center

Občasna razstava / 25.04.2026 - 13.09.2026

Drago Hrvacki je eden ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. Njegov pristop h geometriji je bil premišljen, a hkrati subtilno poetičen. Pogosto je uporabljal natančno kompozicijo barvnih ploskev, linij in struktur. Tako je dosegel vizualno napetost in ritmično harmonijo. Geometrija zanj ni bila le prostor reda, temveč vir racionalne lepote in vizualne skladnosti. Prva obsežna razstava umetnikovega opusa bo združila več kot dvesto del, od zgodnjih objektov, slik in grafik do risb in skic, ki bodo javnosti predstavljene prvič.

Lana Požlep: Opera za 14 metuljev

Center sodobnih umetnosti Celje

Občasna razstava / 05.06.2026 - 06.09.2026

Najlepše vabljene_i na odprtje razstave Opera za 14 metuljev umetnice Lane Požlep v petek, 5. junija, ob 19. uri v Likovni salon.

Lana Požlep, interdisciplinarna umetnica mlajše generacije, izhaja iz področja fotografije, vendar svoje prakse ne omejuje na en sam medij. Ustvarja prostorske postavitve in instalacije, v katerih prepleta najrazličnejše medije in materiale; v zadnjih projektih se posveča tudi zvoku in snovanju zvočnih skulptur. Skozi umetniško prakso raziskuje strukturo mesta, še posebej z vidika procesa gradnje in obnove, ki ga razume kot izraz aktualnih ekonomskih in političnih odločitev. Predano se posveča vprašanju mestne identitete in temu, komu je mestno središče dejansko namenjeno. V svojih dolgoročnih projektih se osredotoča na to, katere družbene prakse in sloji so dovoljeni v obnovljeni podobi mesta in katere se poskuša prezreti ali pregnati na obrobje. Zanima jo tudi skrb za ekosistem, oziroma kakšno vrednost se pripisuje njegovi izgubi ter kako k temu prispevata napačna raba površine in kmetijstvo.

Dalj časa je opazovala tudi tako imenovane ne-kraje, kot antropolog Marc Augé opredeljuje prostore brez trajne identitete, z odsotnimi socialnimi vezmi. Izbrala si je gradbišče v središču mesta in ga obiskovala leto dni, skozi rabo fotografije spoznavala, kako nastaja urbana struktura, ter se predvsem zbližala z delavci, pomembnimi in pogosto nevidnimi gradniki mestnih središč, s katerimi je navezala stik. Prvotno anonimen prostor gradbišča je zanjo postal intimen prostor srečevanja in ustvarjanja. V projektu Armatura (2022) je izkušnjo gradbišča prevedla v spoj dozdevno nezdružljivih materialov – fotografije, kot prispodobe bližine, in betona, kot hladnega in brezosebnega materiala. Ustvarila je objekte, nekakšne betonske vizualne zapise, s katerimi je raziskovala tudi, kako lahko medij fotografije prestopi okvire dvodimenzionalnosti.

V Likovnem salonu se prvič samostojno predstavlja z najnovejšim projektom, eksperimentalno opero z naslovom Opera za 14 metuljev (2025–2026), s katero problematizira izginotje štirih vrst metuljev iz Ljubljanjskega barja, posredno pa obravnava tudi vpliv gentrifikacije, povezane z razmahom turizma, na prebivalke in prebivalce mesta. Tokrat pozornost usmerja v birokratske postopke, s čimer razkriva, kako živalske vrste niso prepoznane kot sestavni del institucionalnega prostora. Umetnica je posegla v javni prostor in na uradno upravno enoto vztrajno pošiljala obrazce za odjavo začasnega prebivališča, kjer je pod osebe navajala posamična imena vrst izginulih metuljev. S to gesto je ustvarila zagato, saj ti subjekti v uradnih registrih ne obstajajo. Formularje je uporabila kot osnovo za glasbeni zapis opere, v scenarij pa je vpletla anonimna osebna pričevanja in pogovore, ki jih je našla na spletu, o vplivu spreminjanja namembnosti bivalnih predelov na lokalno prebivalstvo. Projekt predstavlja kot prostorsko instalacijo; galerijski prostor je spremenila v nekakšno skladišče upravne enote, da bi še bolj poudarila vpliv birokracije na vsakdanje življenje. Pisarniško pohištvo naseljuje prizorišče, iz njega pa se razlega zvočno delo, Opera za 14 metuljev. Umetnica s preobrazbo razstavišča vabi gledalko_ca v čutno izkušnjo in k razmisleku o tihem izginjanju življenjskih oblik, ki soustvarjajo naš skupni prostor.

Lana Požlep (2000) zaključuje podiplomski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na UMPRUM – Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za skupinski projekt Ponjava 4. Samostojno se je predstavila v Galeriji P74 in galeriji DobraVaga v Ljubljani ter na Festivalu fotografije v Mariboru in v Budapest Gallery v Budimpešti, kjer je bila tudi na rezidenčnem bivanju. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, kot so Premiera – 5. trienale mladih umetnic in umetnikov (Galerija sodobne umetnosti Celje, 2022), Drugačni svetovi (Galerija Photon, Ljubljana, 2022), Prostor s potencialom premika (Moderna galerija Ljubljana, 2024) in druge. Delovala je kot članica ljubljanskega kolektiva Kela, bila pa tudi je pripravnica v Studiu Selma Selman v Berlinu in v Tick Tack Gallery v Antwerpnu.

Besedilo: Lana Požlep
Glasbena podlaga: Lana Požlep
Mastering zvoka: Jan Bajc Funa
Upesnitev besedila in partitura: Kristina Pervanje Vrčon
Zbor: Mešani pevski zbor Akademije za Glasbo Ljubljana pod mentorstvom Alenke Podpečan
Solisti: Eva Kokot, Jan Jerman, Gorazd Ambrožič, Brina Vukovič
Zahvale: Barbara Jernejčič Fürst, Matic Pandel, Luka Šturm, Peter Rauch, Matej Stupica

Pokrajinski muzej Celje – Center sodobnih umetnosti
Kustosinja razstave: Maja Hodošček
Besedilo: Maja Hodošček

AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: K.I.E.F.E.R.
26. 6. - 4. 9.
Magazin Grando

Odprtje 26. 6. ob 21.30
Nekdanje skladišče soli Grando

AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: K.I.E.F.E.R.
Kontrolle · Integration · Erhaltung · Form · Evolution · Reproduktion

Pričujoča razstava združuje štiri obsežne instalacije skupine Laibach, ki skozi slikarstvo, zvok, video in prostorske intervencije raziskujejo razmerja med ideologijo, industrijsko dediščino, kolektivnim spominom in časom permanentne vojne.

Prvi del razstave predstavlja cikel velikih slik iz serije Instrumentalnost državnega stroja, izvedenih na industrijskem tapisonu in zasnovanih kot povečave zgodnjih Laibachovih plakatov iz obdobja 1980–1987. Dela, podpisana z imeni Eber, Saliger, Dachauer in Keller, delujejo kot arhetipski ostanki retroavantgardnega sveta podob in politične ikonografije.

Instalacija Rdeči revirji + črni križ izhaja iz industrijske krajine zasavskih »rdečih revirjev«, kjer je Laibach tudi nastal. Povečani motivi originalnih linorezov slikarja Janeza Kneza ustvarjajo skoraj sakralen ambient, v katerem se prepletajo industrijsko-rudarska estetika, kolektivni spomin in simbolni jezik Laibacha.

Osrednji intermedijski objekt razstave je ASSIMILATOR - interaktivna črna Laibachova kocka, ki deluje kot zvočni, svetlobni in psihološki sistem absorpcije. Kubus se odziva na gibanje in prisotnost obiskovalcev ter generira fragmentirane zvoke kolektivne podzavesti Laibacha. Objekt hkrati deluje kot ritualni stroj, meditativni monolit in metafora kolektivnega uma.

Četrta instalacija, OPERACIJA BARBAROSSA, je sestavljena iz monumentalne perorisbe in tapiserije, izdelane v dimenzijah Picassove Guernice, ki predstavlja tudi osnovni referenčni okvir projekta. Delo, stkano in izrisano po motivih partizanskega umetnika Nikolaja Pirnata, odpira vprašanja vojne, propagande, zgodovinskega nasilja in politične instrumentalizacije podob. Instalacijo dopolnjujejo filmski dokumenti in video projekcije, povezane z nastankom tapiserije v Afganistanu.

Prireditveni prostor

Skladišča soli Monfort in Grando izvirata iz prve polovice 19. stoletja.

Z zgodovinskega vidika so bila ta skladišča pomembna za solinarje, saj so tam shranjevali letino ob koncu sezone pridelave soli.

Danes skladišče Grando služi kot prizorišče za različne lokalne in mednarodne dogodke – od koncertov, kongresov, promocijskih dogodkov, razstav, sejmov itd.

Maribor, UGM, Strossmayerjeva 6, razstava Spekter, 70 let Zbirke UGM

Klara Debeljak
Kamen na kamen palača. Spekulativne infrastrukture, ŠVICARIJA

Laž (Lie) razstava Tanje Lažetić v Mestni galeriji Ljubljana do 30.8.2026.

Razstava Yein Lee: Komplic , Vstop bo prost, do 30. 8. 2026
Galerija Parter

|

Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos obeležuje svojo jubilejno, 20. izdajo, tokrat poteka pod naslovno temo Raznolikosti. Raziskovanja danega tematskega okvira so se sodelujoči umetniki in umetnice lotili na različnih ravneh, ki se zgoščajo v svojevrsten brbot prehajanj med mnogovrstnimi pogledi, izkušnjami in pomeni.

Raznolikost se kaže v uporabi medija svetlobe, ki ga umetniki izkoriščajo bodisi kot nesnovno oblikovno materijo bodisi kot simbolno ali politično gesto, zaznamuje pa tudi gledalčevo čutno izkušnjo in samo zaznavanje prostora. Predstavljena dela odlikujejo tako intimne osebne zgodbe kot tudi prevpraševanje tem skupnosti, tehnologije, okolja ter identitete. Naslovno temo letošnjega festivala lahko razumemo kot etično držo, ki sprejemanje in negovanje mnogoterosti izpostavlja kot temeljno vrednoto, delujočo v prid dialoga in družbene odprtosti.

Skupinska razstava v Galeriji Vžigalica prinaša dela treh umetnikov, pridružuje pa se jim še postavitev dijakov in dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), nastala v sklopu Laboratorija Svetlobne gverile. David Nez, nekdanji član neoavantgardne skupine OHO, se predstavlja z ambientalno postavitvijo Hipnagogija / Votlina fantomov, sestavljeno iz niza podob, zvokov in kinetičnih elementov. Instalacija prepleta bogato tradicijo ezoteričnega izročila ter distopično vizijo sodobnosti, zaznamovano z okoljsko in duhovno krizo.

Umetnik mlajše generacije Jurij Hartman z videoinstalacijo Zaradi interneta 1 & 2 karikira strukturo zaznavanja sveta v digitalnem okolju, prekvašenem s preobiljem informacij dvomljive kakovosti. Vizualna in zvočna tekstura video del posnema stanje nenehne in obremenjujoče stimulacije, ki prežema uporabnika spleta ter povzroča njegovo dezorientiranost in izgubljenost v algoritemski matrici.

Matej Bizovičar se v novi etapi razvijajočega se projekta s krovnim naslovom Kapsule loteva nadaljnjega raziskovanja likovnosti prostora in njegovega zaznavanja. Zasnova svetlobnih objektov, ki prevprašujejo odnos med prostorom, objektom in vsebino, izhaja iz binarnih dihotomij med notranjim in zunanjim, vidnim in nevidnim … Objekti gledalcu omogočajo predvsem svojevrstno zrenje vase, likovnost pa postaja avtonomni nosilec simbolne pripovedi.

Bizovičar – skupaj z Damijanom Kracino – nastopa tudi v vlogi mentorja zadnjega v galeriji predstavljenega projekta, pod katerega se podpisujejo dijaki in dijakinje SŠOF: projekt z naslovom Kapsule – kovčki prinaša niz prostorsko zamejenih formacij, raznorodnih asemblažev, ki s pomočjo svetlobnih učinkov, različnih tekstur in materialov odstirajo razvejene tokove kreativnosti pri oblikovanju mikroprostora.

Matjaž Brulc

Vljudno vas vabimo na ogled festivala Svetlobna gverila: Raznolikosti, ki ga otvarjamo v torek, 26. maja 2026, ob 21.30 pred Galerijo Vžigalica.

V sklopu festivala bo na Trgu francoske republike slovenski javnosti premierno predstavljena svetlobna instalacija Sijajni kombi italijanskega anonimnega umetniškega tria CANEMORTO, katerih razstavo Slikarska dirka smo predstavljali v Galeriji Vžigalica med 31. marcem in 10. majem 2026. Sijajni kombi je svojevrstna galerija na štirih kolesih; ohišje tovornega dela vozila se namreč v nočnem času levi v posebno magično lanterno, ki osvetljuje svojo bližnjo okolico. Kombi je del širšega projekta, ki vključuje tudi nastanek kataloga in filma.*

BERNHARD RÜDIGER: SPET SPODLETELO (SEDMA TROBENTA)
Dogodki, Mestna galerija, Novice, Razstave
BERNHARD RÜDIGER: SPET SPODLETELO (SEDMA TROBENTA) | Velika pregledna razstava | Mestna galerija Piran, 22. 5.—23. 8. 2026 | Otvoritev: petek, 22. 5. 2026 ob 19:00. Kustosa: Mara Ambrožič Verderber, Matic Bukovac,Koordinacija: Gabrijela Kukovič.

Jure Cvitan: K'r iz lufta

Center sodobnih umetnosti Celje

Občasna razstava / 15.05.2026 - 23.08.2026

Razstava K’r iz lufta ponuja prvi celovit vpogled v dvajsetletno ustvarjalno delovanje celjskega umetnika Jureta Cvitana. Na njej premierno predstavljamo tudi izbor iz njegove najnovejše produkcije – obsežne slikarske serije Slike za ozadja, ki nastaja od leta 2022. Od svoje prve samostojne razstave leta 2006 do danes je Cvitan ustvaril raznolik opus. Primarno se posveča slikarstvu, vzporedno pa glede na kontekst posameznega projekta uporablja tudi druge izrazne prakse, zlasti akcijo, intervencijo in performans v javnem prostoru, pa tudi instalacijo, skulpturo in umetniško knjigo. Razstava združuje izbor njegovih ključnih slikarskih del, ki predstavljajo njeno osrednje jedro, ter izbrane performativne in druge projekte. Skupaj razkrivajo temeljne poudarke njegovega ustvarjalnega delovanja: preplet osebnega in družbenokritičnega, nekonvencionalen pristop k mediju slike, ki presega njegove tradicionalne okvire, ter izrazito intenzivnost, ki prežema tako njegov vizualni jezik kot sam proces nastajanja umetniškega dela. Ta se kaže tudi v pogosti rabi pristopov z elementi presenečenja in nepričakovanega. V slikarstvu prve prevladujoče abstraktne podobe (serija Horizonti eksotike, 2006), ki črpajo iz narave in umetnikovih – tudi kasneje stalno prisotnih – popotovanj, kmalu zamenjajo figurativne slike z vplivi popularne kulture, filma in urbane subkulture, zlasti grafitarstva. Za zgodnje slike je značilen svetel in živahen kolorit, ki z izjemo najnovejše, temnejše serije ostaja stalnica njegovega slikarstva. Prav po figurativnih, še posebej narativnih velikoformatnih delih (kot sta serija Give Me the Strength to Be What I Was and Forgive Me for What I Am, 2010, ali monumentalno delo Osvajalec nekoristnega, 2011), v katerih se prepletajo kritična refleksija sveta, avtorefleksivnost in destruktivno dogajanje, je Cvitan še posebej prepoznaven. Z vključevanjem svetlobnih virov, približevanjem vmesni poziciji med sliko in elektronsko podobo, poigravanjem s spremenljivostjo in dvojnim značajem podob ter njihovo pogosto prezentacijo v obliki instalacij njegova dela predstavljajo svojevrstno eksperimentiranje z razširjeno vizualnostjo slike. Za Cvitanova performativna dela in intervencije v prostor je značilna predvsem osredotočenost na problematike in potrebe lokalnega okolja. Pogosto sodeluje z drugimi umetniki ter se umešča v položaj in vlogo drugega, kar uporablja kot učinkovito orodje za naslavljanje družbenih vprašanj (projekti Težko je biti Superman, 2012; El Condor. ¿Qué pasa?, 2013; Daj-daš-dam, 2014). Značilni so tudi bliskoviti, gverilski posegi v urbano tkivo (Napalm Your Personal Disco, skupaj z Markom Požlepom in drugimi, 2010) ter oblikovanje ironičnih situacij, v katerih se dogajanje odvija v nasprotju s pričakovanim (No Exit, 2009). Leto 2022 po nekajletni prekinitvi ustvarjanja zaznamuje začetek novega poglavja in radikalen obrat v Cvitanovem slikarstvu. Obrne se k abstrakciji, barvi in stopnjevanju plastenja kot izključnega sredstva nastajanja slik. Nastane obsežna serija izrazito sublimnih črno-modrih kompozicij, ki jih gradi s polivanjem razredčene akrilne barve na ležeče platno v številnih, tudi do dvestotih tankih plasteh. Zaznamuje jih Cvitanov izrazito intimen dialog s sliko, predvsem pa je zanje značilna bistveno nova senzibilnost: popolna redukcija pripovednosti, odmik od nanašanja na zunanji svet ter hipnotični učinek likovnega, ki zgolj z močjo barve otipljivo materializira dimenzije onkraj določljivega. Cvitan je ves čas aktivno vpet tudi v neodvisno kulturno sceno v Celju. Je soustanovitelj in sokurator razstavnega prostora Tri izložbe v Umetniški četrti, platforme za sodobno umetniško produkcijo in eksperimentalne razstavne formate. Je tudi član kulturnih društev KUD 567 in Društvo Kunšt, kjer sodeluje pri skupnih umetniških in kuratorskih projektih. Od leta 2006 sodeluje s festivalom urbanih umetniških akcij Vstop prost, ki ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje.

Kozmični kolektiv: OM produkcija in njen drugi prihod
samostojna razstava
Ljubljana
Muzej sodobne umetnosti Metelkova +MSUM
6.2.2026–23.8.2026

FRANCESCO BERTOCCO. PREKINITI TOKOKROG NADZORA
Breaking the Circuit of Control, Kustosinji: Gabi Scardi, in Mariagrazia Muscatello.

Razstave: Galerija Monfort (Portorož), 20. 6. 2026-23. 8. 2026.

Projekt Breaking the Circuit of Control Francesca Bertocca podpira 13. izdaja programa Italian Council, mednarodnega programa za podporo sodobni italijanski ustvarjalnosti Generalnega direktorata za sodobno ustvarjalnost Ministrstva za kulturo.

tradicionalni Majski salon, ki ga od leta 1909 pripravlja Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov
Kustosa razstave sta Marko Košan in Sara Nuša Golob Grabner, ki sta projekt zasnovala v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, Galerijo Velenje in Muzejem premogovništva Slovenije. Vodja projekta je Petra Kosi.

Razstavljajo: Helena Angelski, Bagrat Arazyan, Ernest Artič, Vladimir Bačič, Karmen Bajec, Natasha Bakovic, Igor Banfi, Jani Bavčer, Natalia Berezina, Marin Berovič, Katja Bogataj, Rok Bogataj, Urška Boljkovac, Matjaš Diego Zadel DellaMorte (ex Matjaž Borovničar), Suzana Brborović, Beti Bricelj, Klemen Brun, Brut Carniollus, Bernarda Conič, Dragica Čadež, Sara Čeh, Mojca Černič Pretnar, Bogdan Čobal, Rado Dagarin, Miloš Dekić, Barbara Demšar, Boge Dimovski, Domen Dimovski, Jurij Dobrila, Tetyana Donets, Tina Drčar, Marjan Drev, Vesna Drnovšek, Matjaž Duh, Andreja Džakušič, Erna Ferjanič, Mitja Ficko, Andrej Furlan, Tanja Gabrijelčič, Irena Gajser, Maša Gala, Irena Gayatri Horvat, Stanka Golob, Andreja Gregorič, Jasmina Grudnik, Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Đejmi Hadrović, Cvetka Hojnik, Aleš Horvat, Goran J. Horvat, Anita Indihar Dimic, Lea jazbec in Brane Širca, Jolanda Jeklin, Anja Jerčič Jakob, Klavdija Jeršinovec, Duša Jesih, Natalija Juhart Brglez, Anže Jurkovšek, Barbara Jurkovšek, Lojze Kalinšek, Narcis Kantardžić, Azad Karim, Silva Karim, Barbara Kastelec, Meta Kastelic, Simon Kastelic, Boštjan Kavčič, Mateja Kavčič, Ana Kavčnik Jamnik, Žiga Kelenc, Kiki Klimt, Aleksij Kobal, Špela Kobal, Brane Korez, Matic Kos, Alja Košar, Zmago Kovač, Pšenica Kovačič, Nina Koželj, Andreja Kranjec, Anka Krašna, Igor Kregar, Miran Kreš, Blažka Križan, Vladimir Leben, Gani Llalloshi, Natalia Lopatnikova, Robert Lozar, Aprilija Lužar, Simon Macuh, Katja Majer, Stanislav Makuc, Peter Marolt, Slađana Matić Trstenjak, Vanja Mervič, Jana Mihelj, Marijan Mirt, Andrej Mivšek, Rok Mohar, Meta Mramor, Majk Mulaček, Petja Novak, Samo Pajek, Marko Pak, Lana Pastirk, Metka Pepelnak, Miha Perčič, Andrej Perko, Izidor Tomaž Perko, Eva Petrič, Herman Pivk, Boštjan Plesničar, Ajda Podgorelec, Anja Podreka, Vojmir Pogačar, Borut Popenko, Luka Popič, Uroš Potočnik, Vesna Poznič, Zoran Poznič, Annmarie Prah, Gregor Pratneker, Arjan Pregl, Marija Prelog, Marjan Prevodnik, Primož Pugelj, Urška Rendla, Sandi Renko, Mira Resnik, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Tara Rubinić, Stanko Sadjak, Jur Samec, Nataša Sedej, Aleš Sedmak, Nataša Segulin, Mojca Senegačnik, Apolonija Simon, Ivan Skubin, Jerneja Smolnikar, Claudi Sovre in Nejc Trampuž, Alenka Spacal, Teo Spiller, Zora Stančič, Damjana Stopar, Lucija Stramec, Petra Strban, Breda Sturm, Božidar Svetek, Stojan Špegel, Tanja Špenko, Dominik Štibernik, Arijel Štrukelj, Nataša Tajnik Stupar, Urša Toman, Tim Topić, Alenka Venišnik, Lona Verlich, Aleksander Vukan, Uroš Weinberger, Louise Winter, Maja Zaplotnik, Ljubica Zgonec Zorko, Mojca Zlokarnik, Matej Zorec, Klemen Zupanc, Lara Žagar, Dani Žbontar, Ivan Žerjal.

Katja Goljat: Gledala sem, kako trava raste
21. 05. 2026 - 21. 08. 2026
Galerija Ravne

Po poklicu psiholog je bil pionir oglaševanja v Srbiji in drugih državah v regiji. Bil je kreativni direktor, človek vizije in uspehov, ena prvih prepoznavnih osebnosti našega poslovnega prostora. Sakan je bil tesno povezan s Piranom, mestom, ki se je prav z njim vpisalo na svetovni zemljevid ustvarjalnosti. Tu so se rojevale zamisli, ki so zaznamovale njegovo ustvarjalno pot: od prehoda v Studio Marketing Delo do razvoja svetovnega Saatchi & Saatchi na Balkanu, ustanovitve agencije New Moment in festivala IdeaCampus.

V počastitev njegovega spomina je družina leta 2011 Občini Piran podarila bronasto skulpturo, izdelano po njegovi zamisli. Predstavlja Piran kot kulturno-kreativno mesto in se nahaja ob morju pred Gledališčem Tartini. Piran se mu letos ponovno poklanja. Tokrat z razstavo »Sakan in Piran«, ki je nastala v sodelovanju in s podporo Veleposlaništva Srbije v Sloveniji, prvim svetovalcem Aleksandrom Gatalico, družino Sakan in njegovimi prijatelji, s podporo Občine Piran in s pomočjo Obalnih galerij Piran. Posebna zahvala za sodelovanje gre Marku Maršičeviću. Postavitev razkriva izbrane fotografije iz zgodnjih ustvarjalnih let ter prvih srečanj Sakana s Piranom pa tudi obdobja njegovih največjih uspehov, ki jih je delil s tem mestom.

Kustosa razstave z naslovom Sakan in Piran sta Lazar Sakan in Slavoljub Stanković.

otvoritev: četrtek, 14. maj 2026 ob 18.00

kustosinja razstave: Andreja Borin

PESMI V GRAFIKI
Velika galerija Ivana Varla Sodelujejo: Suzana Brborović, Nina Čelhar, Jovana Đukić, Matic Flajs, Marko K. Gavez, Simon Kocjančič, Andreja Kranjec, Miha Majes, Erik Mavrič, Vanja Mervič, Neža Perovšek, Monika Plemen,…

otvoritev: četrtek, 14. maj 2026, 18.00

kustosinja: Breda Kolar Sluga

Likovni kritiki izbirajo ... Igor Štromajer: 101.72 MB, Galerija Europlakat (Prvo preddverje)
Prost vstop

SKRB: v fole
Parsa Kamehkhosh in Iva Suhadolnik Gregorin, otvoritev petek, 8. 5. 2026 ob 19.00 uri

Y Gallery - Trubarjeva 79, Ljubljana

SKRB: v fole

Parsa Kamehkhosh in Iva Suhadolnik Gregorin

8. 5. 2026–1. 7. 2026

Med 3.6.2026-30.6.2026 bo bila: v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici (razstavni prostor pri klavirju) razstava udeležencev Kristinine likovne šole. Razstavljali bodo učenci in učenke, ki so talentirano in vztrajno obiskovali likovno šolo profesionalne dipl. slikarke Kristine Vencelj, v šolskem letu 2025/26.

Podelitev Diplom bo: 3.6.2026, ob 17.00 uri.

Lepo vabljeni tako na dogodek sam, kot tudi na ogled razstave!

Med 3.6.2026 do 30.6.2026 bo bila v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici (razstavni prostor pri klavirju, pri vhodu levo) razstava talentiranih udeležencev Kristinine likovne šole. Razstavljali bodo učenci in učenke, ki so v šolskem letu 2025/26, pod vodstvom profesionalne diplomirane slikarke Kristine Vencelj, navdušeno in vztrajno obiskovali njeno likovno šolo.

Otvoritev razstave in podelitev Diplom bo v sredo 3.6.2026, ob 17:00 uri.

Lepo vabljeni na otvoritveni dogodek kot tudi na razstavo!

Liturgija forme
samostojna razstava
Krško
Galerija Krško
30.1.2026–30.6.2026

lepo povabljeni, otvoritev ob 18h

MEŽANOVI DNEVI 2026

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož

Občasna razstava / 01.06.2026 - 28.06.2026

Zveza kulturnih društev Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Ormož vabita na 9. razstavo iz cikla Mežanovi dnevi. Svoja dela bodo razstavili:

CECILIJA BERNJAK (Zgornja Hajdina), KRISTJAN HERZOG (Lenart), BRANKO GAJŠT (Majšperk), FRANC FERČIČ (Markovci), SONJA HRIBERNIK (Slov. Bistrica), MARINKA ILIČ (Benedikt),
KRISTINA KOLAR (Ptuj), BERNARDKA KOS (Ptuj), FRANC KOLAR (Slov. Bistrica), BOŽA KORBAR (Fram), ANA KRAJNC (Hoče), VERI KOVAČEVIČ (Destrnik), BRIGITA KRAJNČIČ (Slov. Bistrica), DUŠICA KORES (Poljčane), MARIJA (MINKA) KLEMENČIČ (Ormož), DANILA KRPIČ (Murska Sobota), BOJAN LUBAJ (Kidričevo), SUZANA MAROVT (Oplotnica), MARIJA MIR MILOŠIČ (Ptuj), EDITA MULEJ (Pragersko), MOJCA MIHEVC (Sv. Trojica), JOŽICA MURŠEC (Lenart), DIANA MUREŠKIČ (Duplek), MIHAELA OMLADIČ (Ptuj), SONJA ŠMIGOC (Ptuj), MIHAELA REPNIK (Slov. Bistrica), FRANC SIMONIČ (Ptuj), EMICA ŠTABUC (Ptuj), DANA ŠTRUCELJ (Gornja Radgona), IRENA TUŠEK (Ptuj), ZDENKA ŠULIN BERGER (Lenart), ZLATKO TREBOVŠEK (Pragersko), EDITA VODAN ŠOŠTARIČ (Radenci), DANICA VRABL (Markovci), BRANKO ZUPANIČ (Gorišnica).

Razstava ukrajinske sodobne umetnice Viktorije Vladimirske bo odprta v Galeriji Krpanovega Doma v Pivki. Otvoritev bo 22.05 ob 18.00 .
Kurator razstave: Bagrat Arazyan
Razstavo bo predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Otvoritev bosta obogatila multiinstrumentalist Lado Jakša in Bagrat Arazyan

Razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo
obdobje zgodnjega socializma. Razstava, ki se osredotoča na obdobje do konca šestdesetih let v Sloveniji, razkriva pomen in razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo realnostjo.

POLETNA MUZEJSKA NOČ 2026

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož

Prireditev / 20.06.2026, 18:00 - 00:00

V soboto, 20. junija 2026, bo v slovenskih muzejih in galerijah potekala 24. POLETNA MUZEJSKA NOČ, zato vas vabimo, da se nam med 18. in 24. uro pridružite.

Program:

18.00 – 24.00 Brezplačen vstop v muzejske zbirke v Ptujskem gradu

18.00 – 20.00 Grajska čajanka, delavnica za družine

21.00, 22.00 in 23.00 Društvo Kastali: Grajska vinska klet,
predstavitev s pokušino vina (obvezna predhodna najava na info@kastali.si)

21.00 – 23.00 KONCERT ALJAŽA RAMOTA Z BENDOM

Aljaž Ramot je pevec in avtor s Ptuja, prepoznaven po toplem, čutnem vokalu v slogu Franka Sinatre in Michaela Bubléja, a z nalezljivo, sodobno pop energijo. V svoji avtorski glasbi združuje pop z elementi countryja in bluesa, tematsko pa se dotika ljubezni in iskrenih čustev. V preteklosti je nastopil na številnih festivalih po Sloveniji, med drugim na Melodijah morja in sonca in festivalu Lent. Na odru ptujskega gradu se bodo prepletali šarm, emocija in sodobna produkcija, za kar bodo poskrbeli: Aljaž Ramot – vokal, Jure Pišek – kitara, Marko Korošec – bass, Niko Kostanjevec – klaviature, Gregor Nestorov – bobni.

Gostinska ponudba: Kavarna Bodi

Zdenka Žido Svetloba Slike in objekt 20. maj – 20. junij 2026
Zdenka Žido
Svetloba
20. 5. 2026–20. 6. 2026
Pregled zadnjih deset let predstavnice nepredmetne umetnosti in ustvarjalke sodobne likovne izraznosti, prepoznane po subtilnih monokromnih slikarskih podobah in izvirnih objektih. Postavitev razgrinja vpogled v večplastnost slikarkine ustvarjalnosti, od slik do sestavljene kompozicije iz kovinskega objekta.

Zdenka Žido v svojem ustvarjalnem procesu predstavlja dva različna pristopa, slikarski in prostorsko konceptualni koncept. Prepoznavnost njenega slikarstva se kaže v natančnem in premišljeno izbranem načinu, zasnovanem v dolgih in dolgotrajnih časovnih intervalih. V stopnjevanju nežnih lazurnih nanosov, ki jih slikarka gradi plast za plastjo, ustvarja dialog med številnimi prepletenimi barvnimi toni in belino temeljne površine. Avtorica na popolnoma drugačen način – v nasprotju slikarskemu – obravnava prostor, ki ga domiselno oblikuje v prostorsko postavitev bleščečih kovinskih palic. S pomočjo svetlobne odbojnosti in dodanimi črtnimi linijami, usmerjenimi v nekakšne strukturirane iluzionistične prehode, odpira pogled v smiselno urejeno konceptualno postavitev. Njeno zavzeto raziskovanje barve, svetlobe in prostora, se kaže v izvirni izrazni sporočilnosti dveh različnih pristopov, prikazano v izjemnih slikarskih stvaritvah kot tudi v svojevrstnih prostorskih postavitvah. S svojim delom, ki predstavlja svojevrsten vidik likovne izraznosti, se kot ustvarjalka sodobnih vsebin pomembno umešča med predstavnice/ke slovenske moderne likovne umetnosti.
Zdenka Žido, slovenska slikarka, 20. februar 1959, Nemški Rovt.
Leta 1987 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcu. Na Akademiji je nato končala tudi specialko za slikarstvo.
Za ustvarjanje pa je leta 1986 prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Živi v Ljubljani in Bohinjski Bistrici.

Vabimo vas, da Poletno muzejsko noč, ki bo letos v soboto, 20. junija 2026, preživite v naši družbi!

Ob 18. uri bo na dvorišču muzeja glasbeno interaktivni nastop za otroke "Repki 2 - Galaksija Repkarija"
Repki 2 je zabavna glasbeno-literarna pustolovščina, ki združuje slovensko poezijo, hip-hop ritme in interaktivne igre. Predstava je namenjena otrokom, starejšim od 4 let.
Otroci se skupaj z Repki (Trkaj, Polona in Adam) podajo v boj proti Lisici Zvitorepki. S pomočjo glasbe in rim rešujejo uganke, premagujejo zapletene jezike in se učijo o moči lepih besed. Nastop vključuje znane uspešnice, kot so Ringa raja, Supermravlja, Gusarji pirati in Narobe svet.

maxresdefault
Ob 19. uri vabimo na voden ogled razstave Zločin in sadež, ki jo bo predstavil dr. Tine Kaluža

Ob 20. uri pa bo potekalo vodstvo po stalni razstavi Muzej krasa

V Postojni bo poletni vikend med 19. in 21. junijem še posebej pester, saj bo mesto gostilo Karavano okusov! Uživajte ob odlični hrani, se posladkajte z dobrotami in obiščite Notranjski muzej Postojna!

*Muzej bo odprt med 10. in 24. uro, od 18. ure naprej pa bo vstop prost.

Poletna muzejska noč v UGM / Pop-up dizajn iz druge roke v kiosku K67: Yugovicheva

Življenje med presihajočimi jezeri in velikimi zvermi.
Razstava obiskovalce popelje skozi štiri letne čase Pivške kotline ter predstavlja njene naravne posebnosti, bogato biotsko pestrost in svet velikih zveri v Javorniško-Snežniških gozdovih. Poleg fotografskih in vsebinskih predstavitev je razstava dopolnjena tudi z različnimi predmeti in interpretacijskimi vsebinami v vitrinah, ki obiskovalcem še dodatno približajo značilnosti tega območja.

Razstava je nastala v sodelovanju Zavoda za turizem Pivka in Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, obiskovalcem pa predstavlja tudi Center o velikih zvereh DINA Pivka, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer ter oznako Medvedu prijazno.

Gostovanje razstave v Mestni knjižnici Kranj je del projekta LAS Oznaka Medvedu prijazno, ki prispeva k ozaveščanju o pomenu varovanja narave, trajnostnega razvoja in odgovornega sobivanja z velikimi zvermi.

sob., 20. junij 2026, ob 10:00
Poletna muzejska noč v Galeriji Velenje
Galerija Velenje
Umetniški atrij – moj mini mozaik, ob 11. uri in zvočna terapija z gongi ob 19. uri

V okviru Poletne muzejske noči bo dan potekal v znamenju umetnosti, ustvarjalnosti in sprostitve. Poletna muzejska noč je vseslovenska kulturna akcija, v okviru katere številne galerije, muzeji in druge kulturne ustanove po Sloveniji brezplačno odpirajo svoja vrata obiskovalcem.

Sobotni program se bo začel v ustvarjalnem vzdušju atrija galerije (v primeru slabega vremena bo delavnica potekala v notranjih prostorih galerije). Dopoldanski del bo namenjen veščini sestavljanja mozaikov. Na delavnici bodo obiskovalci drobne delčke spreminjali v barvite podobe, spoznali osnovne tehnike ter izdelali svoj unikatni mini mozaik. Delavnica predstavlja prijetno priložnost za umirjeno ustvarjanje, urjenje potrpežljivosti in druženje ob umetnosti. Je brezplačna ter primerna za starejše otroke, mladostnike in odrasle. Število mest v umetniškem atriju je omejeno, zato so obvezne predhodne prijave na: urska.bevc@galerijavelenje.si.

Ob 19. uri bo v galerijskem prostoru potekala tudi zvočna terapija z gongi – sprostitveno zvočno doživetje, kjer vibracije gongov in drugih holističnih glasbil ustvarjajo prijetno atmosfero za umiritev, regeneracijo in odmik od vsakodnevnega ritma. Za bolj udobno izvedbo obiskovalce prijazno prosimo, da s seboj prinesejo večjo brisačo ali joga podlogo.

V času Poletne muzejske noči si bo mogoče brezplačno ogledati tudi aktualno razstavo Majski salon ZDSLU: Integrali – Konstruirati svet.

Družinsko raziskovanje Ljubljane: Mestna pot
od 15. maja do 15. junija, brezplačno.
Spoznavanje muzejev in znamenitosti okrog parka Tivoli v lastnem ritmu!

ZEMLJA VRAČA POGLED II
Galerija Monfort, Novice, Razstave
ZEMLJA VRAČA POGLED II – Razstavna pokrajina | Galerija Monfort, Obala 8, Portorož | 2. 4. 2026 – 10. 6. 2026 | Otvoritev: četrtek, 2. 4. 2026, ob 19. uri | Kustosi razstave: Taija Jyrkäs, Darja Zaitsev, Antti Tenetz. So-kustos: Marko Peljhan.

Vljudno vabljeni na predavanje in predstavitev knjige Vikija Grošlja, ki bo v sredo, 10. junija 2026, ob 18. uri, v Notranjskem muzeju Postojna.

Slovenski alpinist, gorski reševalec in pisatelj Viktor Grošelj bo predstavil svojo knjigo Makalu, 8481 - prvi slovenski osemtisočak in čas po njem. Ob tej priložnosti pa bo na muzejskem dvorišču odprta tudi začasna razstava ob 50. obletnici prvenstvenega vzpona na prvi osemtisočak Makalu in 30. letnici vzpona s smučarskim skustom na zadnji osemtisočak Anapurno.

Vabljeni, vstop je prost!

Nič več te ni, predstavitev biografije Mile Kačič,
Slovenski gledališki inštitut

Prireditev / 09.06.2026, 18:00 - 19:00

Vabimo vas na prav poseben večer, posvečen knjigi Nič več te ni, biografiji izjemne igralke in pesnice Mile Kačič.

Pridružili se nam bodo avtor biografije mag. Marijan Rupert in soavtorji dr. Malina Schmidt Snoj, Tanja Petrič, Črt Kanoni, Katja Šulc in Vesna Arhar Štih. Pogovor bo vodila urednica knjige Nela Malečkar.

Vabljeni na večer zgodb, spominov, poezije in gledališča. Vstop prost!

Mladinska knjiga v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom.

Naslov: Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 241 58 00
E-pošta: slogi@slogi.si

POŠASTI SO LJUDJE – SKUPINSKA RAZSTAVA
Novice, Razstave
POŠASTI SO LJUDJE – Skupinska razstava | Galerija Loža, Koper, 13. 3.–7. 6. 2026 – Otvoritev: petek, 13. 3. 2026, ob 19. uri | Kustosinja: Nina Jeza, koordinacija: Ana Papež. ”All monsters are human”. (sestra Jude Martin, American Horror Story).

POŠASTI SO LJUDJE –
Skupinska razstava |

Galerija Loža, Koper, 13. 3.–7. 6. 2026 –
Otvoritev: petek, 13. 3. 2026, ob 19. uri |

Kustosinja: Nina Jeza, koordinacija: Ana Papež.

Spoštovani,

v soboto, 6. junija 2026, ob 11. uri, vas vabimo na Poletne igre med umetninami, sproščeno ustvarjalno druženje za otroke v galerijskem okolju.

Galerijski prostor bo za en dan preoblikovan v ustvarjalno in raziskovalno točko, kjer se bodo igra, domišljija in umetnost prepletali skozi različne interaktivne postaje. Otroci bodo lahko prosto prehajali med posameznimi kotički, ustvarjali z različnimi materiali, raziskovali, se igrali ter na zabaven in lahkoten način odkrivali svet umetnosti.

Dogodek spodbuja ustvarjalnost, opazovanje, radovednost in prijetno druženje v navdihujočem poletnem vzdušju galerije.

Veselimo se vašega obiska.

Povabilo na Pomladno dražbo Galerije SLOART. Galerija in dražbena hiša SLOART v juniju prireja novo dražbo umetniških del slovenskih avtorjev. S prodajo 57 izbranih umetnin, se odpira izjemna priložnost za zbiratelje, vlagatelje in ljubitelje umetnosti, da postanejo lastniki umetniških del neprecenljive kulturne vrednosti.
Z dražbami želimo vzpostaviti urejen slovenski umetniški trg, ki ga zaznamujeta preglednost in garancija avtentičnosti umetniških del. Če se želite udeležiti dražbe kot dražitelj ali gledalec, se lahko prijavite tako, da na spletni strani izpolnite prijavnico - Galerije sloART.

URBANI LABORATORIJ II: EROS IN TANATOS
Galerija Meduza, Razstave
URBANI LABORATORIJ II: EROS IN TANATOS | Študentske delavnice in razstava | Galerija Meduza, Koper, 12. 5.–5. 6. 2026 | Otvoritev: četrtek, 28. 5. 2026, ob 18:00. Spremljevalni dogodek: projekcija dokumentarnega filma Habitar v Pokrajinskem muzeju Koper, petek, 22. 5. 2026, ob 19:00.