Maribor, UGM, Strossmayerjeva 6, razstava Spekter, 70 let Zbirke UGM

Kostanjevica na Krki, Grajska c.45, Galerija Božidarja Jakca, razstava ob obletnici, Bogdan Borčić in Karel Zelenko, V dialogu

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, razstava MASKE: Od rituala do karnevala.

|Po razstavi Tone Kralj (1900–1975). Vizionarski mistik vodijo tako kustosi Narodne galerije kot številni zunanji strokovnjaki.

Drago Hrvacki, pregledna razstava

Mednarodni grafični likovni center

Občasna razstava / 25.04.2026 - 13.09.2026

Drago Hrvacki je eden ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. Njegov pristop h geometriji je bil premišljen, a hkrati subtilno poetičen. Pogosto je uporabljal natančno kompozicijo barvnih ploskev, linij in struktur. Tako je dosegel vizualno napetost in ritmično harmonijo. Geometrija zanj ni bila le prostor reda, temveč vir racionalne lepote in vizualne skladnosti. Prva obsežna razstava umetnikovega opusa bo združila več kot dvesto del, od zgodnjih objektov, slik in grafik do risb in skic, ki bodo javnosti predstavljene prvič.

UNICUM 2026
Svež pogled na umetniško keramiko
Mednarodni trienale keramike UNICUM je osrednja mednarodna razstava s področja sodobne umetniške keramike v Sloveniji. Z njim želimo opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru, saj išče in predstavlja nove koncepte, tehnologije in inovativne likovne raziskave. UNICUM je postal referenčni projekt, primerljiv z drugimi sorodnimi prireditvami v svetu.

Izdelovanje keramike ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike. Spodbudili so ga Mednarodni trienale keramike UNICUM in vrsta drugih keramičnih razstav kot tudi študijska programa keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Klara Debeljak
Kamen na kamen palača. Spekulativne infrastrukture, ŠVICARIJA

Laž (Lie) razstava Tanje Lažetić v Mestni galeriji Ljubljana do 30.8.2026.

Razstava Yein Lee: Komplic , Vstop bo prost, do 30. 8. 2026
Galerija Parter

Fragmenti preteklosti

Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca

V Narodni galeriji bo od 21. maja do 27. septembra 2026 na ogled razstava Fragmenti preteklosti. Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca. S skupnim projektom Narodne galerije, Filozofske fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obeležujemo 90. in 100. obletnico prvih konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskih poslikavah v Crngrobu in na Vrzdencu.

Na ogled bodo prvič dostopni vsi odkriti sneti fragmenti, ki jih danes hranijo Narodna galerija, Filozofska fakulteta UL in Restavratorski center ZVKDS. Razstavljene fragmente fresk bo dopolnjevalo tudi bogato dokumentarno in slikovno gradivo, ki ga hranita predvsem Informacijsko dokumentacijski center Ministrstva za kulturo RS in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Plečnikove nagrade 2026 podelitev nagrad 25. 5. 2026 ob 19:30
Vrt Plečnikove hiše, Karunova 4, Ljubljana
(v primeru slabega vremena: Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15)
Že četrto leto zapored Plečnikova hiša gosti razstavo nagrajencev Plečnikovih nagrad, osrednjih nacionalnih priznanj za vrhunska dela s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja interierja. Podeljujejo se za izvedene projekte na območju Republike Slovenije ter za dela v zamejski Sloveniji, ki prispevajo k bogatitvi prostorske kulture.

Tudi prodajna razstava, lepo povabljeni.

Vtisi nevidnega«, na ogled do 1. november 2026

»Eno je sveto: preprosto in pristno«, na ogled do 10. januar 2027

Gremo na morje
S predmeti iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana
2. 6. 2026–20. 9. 2026
Priljubljeni vzklik »gremo na morje« obljublja »poletno« razstavo. Morda se zdi naslov za ljubljanski muzej nenavaden, a njegova zbirka se na razstavi predstavlja kot zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali.

Ideja, da se odpravimo na morje in počitnice preživimo v letovišču, se je začela uveljavljati v 19. stoletju. Z razmahom industrijske dobe je modna muha aristokratov začela osvajati vse širši krog družbe in obljuba zdravnikov, da je morje dobrodejno, če ne kar nujno za ohranjanje zdravja modernega človeka, je proti koncu stoletja osvojila tudi delavski razred.

Južna železnica je leta 1857 Ljubljano povezala z morsko obalo in Trstom. Parniki so omogočili, da se je na tedanji »avstrijski rivieri« začel razvijati Portorož. Prvi turisti pa so v tistih dneh prihajali z Dunaja in iz ogrskih krajev.

Ljubljančani so začeli obmorska letovišča odkrivati šele v desetletjih med obema svetovnima vojnama. Ekonomski vzpon in lagoden življenjski slog sta sicer ostala večini še naprej nedosegljiva, je pa začela z organizacijo Jadranska straža zoreti pomorska zavest, skupaj z jugoslovanskim duhom.

Šele v času Jugoslavije, v drugi polovici 20. stoletja, so slovenski turisti z »modernim načinom življenja« postali množični obiskovalci morske obale. Večina jih je morje prvič videla in v njem zaplavala z uveljavitvijo sindikalnih počitnic, ki jih je omogočila splošna pravica do večdnevnega in plačanega letnega dopusta.

4. 6.–30. 8. 2026
Grad Tivoli
Neuspeh kot izhodišče za morebitni prihodnji uspeh je danes ključni del umetniškega procesa. Kar bi drugje razumeli kot napako ali anomalijo, lahko v umetnosti postane izrazna vrednost in prostor svobode. Z novimi deli, nastalimi letos v Grafičnem ateljeju MGLC, Luka Uršič raziskuje potencial svoje umetniške prakse kot reparativnega mehanizma.

S sitotiskarskimi intervencijami na ponesrečene in zavržene polaroidne fotografije drugih se umetnik vrača k izvoru neuspeha in simbolično prevzema krivdo in odgovornost za spodletela dejanja. Na ta način se sooča z lastnim in tujim nelagodjem, obenem pa se poskuša približati osvobajajoči možnosti za odrešilni popravek in izboljšanje.
Kustosinja razstave: Yasmín Martín Vodopivec

Lana Požlep: Opera za 14 metuljev

Center sodobnih umetnosti Celje

Občasna razstava / 05.06.2026 - 06.09.2026

Najlepše vabljene_i na odprtje razstave Opera za 14 metuljev umetnice Lane Požlep v petek, 5. junija, ob 19. uri v Likovni salon.

Lana Požlep, interdisciplinarna umetnica mlajše generacije, izhaja iz področja fotografije, vendar svoje prakse ne omejuje na en sam medij. Ustvarja prostorske postavitve in instalacije, v katerih prepleta najrazličnejše medije in materiale; v zadnjih projektih se posveča tudi zvoku in snovanju zvočnih skulptur. Skozi umetniško prakso raziskuje strukturo mesta, še posebej z vidika procesa gradnje in obnove, ki ga razume kot izraz aktualnih ekonomskih in političnih odločitev. Predano se posveča vprašanju mestne identitete in temu, komu je mestno središče dejansko namenjeno. V svojih dolgoročnih projektih se osredotoča na to, katere družbene prakse in sloji so dovoljeni v obnovljeni podobi mesta in katere se poskuša prezreti ali pregnati na obrobje. Zanima jo tudi skrb za ekosistem, oziroma kakšno vrednost se pripisuje njegovi izgubi ter kako k temu prispevata napačna raba površine in kmetijstvo.

Dalj časa je opazovala tudi tako imenovane ne-kraje, kot antropolog Marc Augé opredeljuje prostore brez trajne identitete, z odsotnimi socialnimi vezmi. Izbrala si je gradbišče v središču mesta in ga obiskovala leto dni, skozi rabo fotografije spoznavala, kako nastaja urbana struktura, ter se predvsem zbližala z delavci, pomembnimi in pogosto nevidnimi gradniki mestnih središč, s katerimi je navezala stik. Prvotno anonimen prostor gradbišča je zanjo postal intimen prostor srečevanja in ustvarjanja. V projektu Armatura (2022) je izkušnjo gradbišča prevedla v spoj dozdevno nezdružljivih materialov – fotografije, kot prispodobe bližine, in betona, kot hladnega in brezosebnega materiala. Ustvarila je objekte, nekakšne betonske vizualne zapise, s katerimi je raziskovala tudi, kako lahko medij fotografije prestopi okvire dvodimenzionalnosti.

V Likovnem salonu se prvič samostojno predstavlja z najnovejšim projektom, eksperimentalno opero z naslovom Opera za 14 metuljev (2025–2026), s katero problematizira izginotje štirih vrst metuljev iz Ljubljanjskega barja, posredno pa obravnava tudi vpliv gentrifikacije, povezane z razmahom turizma, na prebivalke in prebivalce mesta. Tokrat pozornost usmerja v birokratske postopke, s čimer razkriva, kako živalske vrste niso prepoznane kot sestavni del institucionalnega prostora. Umetnica je posegla v javni prostor in na uradno upravno enoto vztrajno pošiljala obrazce za odjavo začasnega prebivališča, kjer je pod osebe navajala posamična imena vrst izginulih metuljev. S to gesto je ustvarila zagato, saj ti subjekti v uradnih registrih ne obstajajo. Formularje je uporabila kot osnovo za glasbeni zapis opere, v scenarij pa je vpletla anonimna osebna pričevanja in pogovore, ki jih je našla na spletu, o vplivu spreminjanja namembnosti bivalnih predelov na lokalno prebivalstvo. Projekt predstavlja kot prostorsko instalacijo; galerijski prostor je spremenila v nekakšno skladišče upravne enote, da bi še bolj poudarila vpliv birokracije na vsakdanje življenje. Pisarniško pohištvo naseljuje prizorišče, iz njega pa se razlega zvočno delo, Opera za 14 metuljev. Umetnica s preobrazbo razstavišča vabi gledalko_ca v čutno izkušnjo in k razmisleku o tihem izginjanju življenjskih oblik, ki soustvarjajo naš skupni prostor.

Lana Požlep (2000) zaključuje podiplomski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na UMPRUM – Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za skupinski projekt Ponjava 4. Samostojno se je predstavila v Galeriji P74 in galeriji DobraVaga v Ljubljani ter na Festivalu fotografije v Mariboru in v Budapest Gallery v Budimpešti, kjer je bila tudi na rezidenčnem bivanju. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, kot so Premiera – 5. trienale mladih umetnic in umetnikov (Galerija sodobne umetnosti Celje, 2022), Drugačni svetovi (Galerija Photon, Ljubljana, 2022), Prostor s potencialom premika (Moderna galerija Ljubljana, 2024) in druge. Delovala je kot članica ljubljanskega kolektiva Kela, bila pa tudi je pripravnica v Studiu Selma Selman v Berlinu in v Tick Tack Gallery v Antwerpnu.

Besedilo: Lana Požlep
Glasbena podlaga: Lana Požlep
Mastering zvoka: Jan Bajc Funa
Upesnitev besedila in partitura: Kristina Pervanje Vrčon
Zbor: Mešani pevski zbor Akademije za Glasbo Ljubljana pod mentorstvom Alenke Podpečan
Solisti: Eva Kokot, Jan Jerman, Gorazd Ambrožič, Brina Vukovič
Zahvale: Barbara Jernejčič Fürst, Matic Pandel, Luka Šturm, Peter Rauch, Matej Stupica

Pokrajinski muzej Celje – Center sodobnih umetnosti
Kustosinja razstave: Maja Hodošček
Besedilo: Maja Hodošček

V Mestnem stolpu na Titovem trgu je na ogled nova stalna razstava o zgodovini Kopra z naslovom Pokončna zgodovina.

Razstava obiskovalce popelje na posebno pot skozi enega najbolj prepoznavnih simbolov mesta. Vzpon po 204 stopnicah ni le pot do čudovitega razgleda na Koper in njegovo okolico, temveč tudi simbolno potovanje skozi čas, zgodbe in zgodovinska obdobja, ki so oblikovala mesto.

MESTNI STOLP

Koprski zvonik s svojo 54 metrov visoko silhueto že stoletja zaznamuje podobo mestnega jedra. Njegovi začetki naj bi segali v 12. stoletje, skozi čas pa je imel pomembno vlogo v mestnem življenju.

V stolpu se nahaja tudi zvon sv. Nazarija, ki je bil leta 1333 ulit v Benetkah in velja za najstarejši delujoči zvon v Sloveniji. Zvonovi mestnega stolpa so nekoč spremljali vsakdan prebivalcev, oznanjali pomembne dogodke in opozarjali na nevarnosti.

RAZSTAVA POKONČNA ZGODOVINA

Razstava Pokončna zgodovina na zanimiv način približa zgodovino Kopra in pomen mestnega stolpa. Zasnovana je kot doživetje, ki se odvija med vzponom po stolpu.

Obiskovalci bodo skozi razstavo spoznavali zgodbe mesta, njegovo dediščino in vlogo zvonika kot pomembnega dela koprske identitete.

Kustosi: Andrea Bódis, Barna Benedek, Júlia N. Mészáros, Milán Bódis,
Koordinacija: Tatjana Sirk.

Linda Arts (NL), Beti Bricelj (SI), Maria Chakarova (BG), Rita Ernst (CH), Tünde Fülöp (HU), Katalin Haász (HU), José Heerkens (NL), Barbara Höller (AT), Ingrid Hornef (DE), Martina Klein (DE), Ágnes Kontra (HU), Zsuzsanna Kóródi (HU), Minami Miyajima (JP), Gabi Mitterer (AT), Riki Mijling (NL), Katja Pál (SI), Rita Rohlfing (DE), Anikó Robitz (HU), Esther Stocker (IT), Anna Szprynger (PL), Mar Vicente (ES), Olga Zabron (PL).

Drago Hrvacki:
Prostor za besede
Likovna oprema publikacij Fakultete za družbene vede

Vstop prost

Publikacije, ki jih je likovno opremil Drago Hrvacki, so bile izdane večinoma pri Založbi FDV, nekatere monografije fakultetnih avtorjev pa tudi pri drugih založnikih. Knjižne opreme razkrivajo, kako je Hrvacki načela geometrijske abstrakcije uspešno prenesel tudi na področje grafičnega oblikovanja. Modularne strukture, jasno organizirana barvna polja in ritmično razporejeni elementi izhajajo iz istega raziskovanja, ki ga srečamo v njegovih risbah, grafikah, slikah in objektih. V dialogu med geometrijsko strogostjo in organsko linijo je oblikoval naslovnice, ki združujejo racionalno konstrukcijo in subtilno vizualno poetičnost.

Foto: Artur Celarec Zahariaš. Arhiv MGLC.

glej plakat

Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj
Glavni trg 18, 4000 Kranj, Slovenia

𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒔𝒌𝒊 𝒖𝒎𝒆𝒕𝒏𝒊𝒌𝒊 𝒕𝒓𝒛̌𝒂𝒔̌𝒌𝒐-𝒑𝒓𝒊𝒎𝒐𝒓𝒔𝒌𝒆𝒈𝒂 𝒑𝒓𝒐𝒔𝒕𝒐𝒓𝒂

Razstava predstavlja ustvarjalce iz tržaško-primorskega prostora, ki so prejemniki Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada. V ospredje postavlja preplet likovne umetnosti, poezije in širšega kulturnega prostora Trsta, Krasa in Goriške.
O predstavljenih umetnikih in njihovem pomenu za slovenski kulturni prostor bo spregovorila 𝐓𝐚𝐭𝐣𝐚𝐧𝐚 𝐑𝐨𝐣𝐜, literarna zgodovinarka, publicistka in senatorka Italijanske republike. Razstavo bo odprl župan mestne občine Kranj 𝐌𝐚𝐭𝐣𝐚𝐳̌ 𝐑𝐚𝐤𝐨𝐯𝐞𝐜.
Večer bodo spremljala branja izbranih pesniških besedil.

AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: K.I.E.F.E.R.
26. 6. - 4. 9.
Magazin Grando

Odprtje 26. 6. ob 21.30
Nekdanje skladišče soli Grando

AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: K.I.E.F.E.R.
Kontrolle · Integration · Erhaltung · Form · Evolution · Reproduktion

Pričujoča razstava združuje štiri obsežne instalacije skupine Laibach, ki skozi slikarstvo, zvok, video in prostorske intervencije raziskujejo razmerja med ideologijo, industrijsko dediščino, kolektivnim spominom in časom permanentne vojne.

Prvi del razstave predstavlja cikel velikih slik iz serije Instrumentalnost državnega stroja, izvedenih na industrijskem tapisonu in zasnovanih kot povečave zgodnjih Laibachovih plakatov iz obdobja 1980–1987. Dela, podpisana z imeni Eber, Saliger, Dachauer in Keller, delujejo kot arhetipski ostanki retroavantgardnega sveta podob in politične ikonografije.

Instalacija Rdeči revirji + črni križ izhaja iz industrijske krajine zasavskih »rdečih revirjev«, kjer je Laibach tudi nastal. Povečani motivi originalnih linorezov slikarja Janeza Kneza ustvarjajo skoraj sakralen ambient, v katerem se prepletajo industrijsko-rudarska estetika, kolektivni spomin in simbolni jezik Laibacha.

Osrednji intermedijski objekt razstave je ASSIMILATOR - interaktivna črna Laibachova kocka, ki deluje kot zvočni, svetlobni in psihološki sistem absorpcije. Kubus se odziva na gibanje in prisotnost obiskovalcev ter generira fragmentirane zvoke kolektivne podzavesti Laibacha. Objekt hkrati deluje kot ritualni stroj, meditativni monolit in metafora kolektivnega uma.

Četrta instalacija, OPERACIJA BARBAROSSA, je sestavljena iz monumentalne perorisbe in tapiserije, izdelane v dimenzijah Picassove Guernice, ki predstavlja tudi osnovni referenčni okvir projekta. Delo, stkano in izrisano po motivih partizanskega umetnika Nikolaja Pirnata, odpira vprašanja vojne, propagande, zgodovinskega nasilja in politične instrumentalizacije podob. Instalacijo dopolnjujejo filmski dokumenti in video projekcije, povezane z nastankom tapiserije v Afganistanu.

Prireditveni prostor

Skladišča soli Monfort in Grando izvirata iz prve polovice 19. stoletja.

Z zgodovinskega vidika so bila ta skladišča pomembna za solinarje, saj so tam shranjevali letino ob koncu sezone pridelave soli.

Danes skladišče Grando služi kot prizorišče za različne lokalne in mednarodne dogodke – od koncertov, kongresov, promocijskih dogodkov, razstav, sejmov itd.

Galerija BJ

Kustosinja: Andreja Borin

kustosinja: Andreja Borin

Po pregledni razstavi Laž vas bosta popeljali avtorica Tanja Lažetić in kustosinja Barbara Sterle Vurnik ter vam podrobneje predstavili ključne koncepte, motive in medijske prehode, ki zaznamujejo njen večdesetletni opus.

Obiskovalci si boste lahko na dogodku zagotovili tudi svoj izvod sveže izdanega obrazstavnega kataloga ter ga predali avtorici v podpis.

Ne zamudite zadnje priložnosti za poglobljen vpogled v razstavo in pogovor z umetnico Tanjo Lažetić, saj se razstava zaključuje v nedeljo, 30. avgusta!

https://mgml.si/sl/mestna-galerija/dogodki/2423/2026-08-27/17-00/zakjucno-vodstvo-po-razstavi-z-umetnico-in-kustosinjo/

V soboto, 29. avgusta, bo od 9. do 14. ure potekala slikarska kolonija na Glavnem trgu v Novem mestu

Vabimo vas na tradicionalni družinski festival Mesto krasa,
v Notranjskem muzeja Postojna, na Kolodvorski cesti 3.

Letos nas čaka pester program, ki povezuje na prvi pogled nepovezano – grafite in jame!

Poleg delavnic za družine, vodenj po razstavah in Valvasorjevega fotokotička, bomo letos gostili tudi podcasterja Očka se pofočka, kulinarično delavnico Potujoči masterchef za otroke in hip hop predstavo Plesne šole Artifex Postojna. Naši partnerji se bodo predstavljali s prodajo domačih izdelkov, poskrbljeno pa bo tudi za gostinsko ponudbo. Za najmlajše tradicionalno organiziramo Noč v muzeju, za odrasle pa letos posebno doživetje – koncert Vlada Kreslina!

Na mladih svet stoji!

Tudi letos vabimo otroke, da se nam pridružijo na otroškem abonmaju, ki smo ga poimenovali ZA MULCE, FROCE IN DROBIŽKE!

Sklop petih ustvarjalnih delavnic je namenjen osnovnošolskim otrokom med 6. in 11. letom starosti. Delavnice se bodo izvajale enkrat mesečno v popoldanskem času oktobra in novembra 2026 ter januarja, februarja in marca 2027, vsebinsko pa se bodo navezovale na tematiko razstav in zbirk Notranjskega muzeja.

Cena programa: 30,00€/otroka za celoten abonma (5 delavnic) ali 10,00€/otroka za posamezno delavnico

*Prijava na abonma velja ob vplačilu vstopnice na recepciji Notranjskega muzeja Postojna.

Trajanje: program poteka enkrat mesečno (oktober-november 2026, januar-marec 2027)

Na sprehodih po naši regiji smo že spoznali, da dediščina ni le stvar muzejev, ampak je povsod okrog nas – le videti jo moramo! Ljubitelje narave in kulture, predvsem pa druženja in spoznavanja novih krajev zato vabimo, da se nam pridružite na abonmaju Muzejski špancir.

Na petih tematskih sprehodih, ki bodo potekali enkrat mesečno med oktobrom 2026 in aprilom 2027, bomo skupaj z vodniki spoznavali lokalne kotičke, stezice ter bolj ali manj ohranjeno kulturno in naravno dediščino naših domačih krajev. Vsak od špancirjev bo obarvan malo drugače in bo pokrival posamezno temo – zgodovino, etnologijo, biologijo...

Zainteresirani lahko po abonmajski ceni zakupite vseh pet sprehodov ali pa se udeležite le posameznega.

Prevoz na izhodiščno točko bo urejen brezplačno.

Program je primeren za osebe nad 25. letom starosti

Cena programa: 10,00€/osebo za posamezen sprehod ali 30,00€/osebo za celoten abonma (5 sprehodov)

Minimalno število prijavljenih za izvedbo: 15; maksimalno število udeležencev: 20

Prijava na abonma velja ob vplačilu vstopnice na recepciji Notranjskega muzeja Postojna.

Termini: ob sobotah, med 10. in 13. uro, v oktobru in novembru 2026 ter februarju, marcu in aprilu 2027 (en sprehod na mesec)

Abonma sestavlja sklop štirih ustvarjalnih delavnic, na katerih bodo udeleženci spoznali in usvojili tehniko linoreza ter celoten proces izdelave od risbe do okvirjenja svojega avtorskega dela.

Število prostih mest: 10 (minimalno število za izvedbo 5)

Ciljna publika: odrasli (dijaki, študentje, zaposleni, upokojenci)

Trajanje: vsako sredo v mesecu novembru 2026 (18.00-20.00)

Cena: 100€/osebo (v ceno so vštete vse štiri delavnice, strokovno mentorstvo in materiali za izdelovanje vključno z okvirji)

Mentor: Luka Kuhar (Kuhar Studio)