Kozmični kolektiv: OM produkcija in njen drugi prihod
samostojna razstava
Ljubljana
Muzej sodobne umetnosti Metelkova +MSUM
6.2.2026–23.8.2026

Maribor, UGM, Strossmayerjeva 6, razstava Spekter, 70 let Zbirke UGM

Kostanjevica na Krki, Grajska c.45, Galerija Božidarja Jakca, razstava ob obletnici, Bogdan Borčić in Karel Zelenko, V dialogu

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, razstava MASKE: Od rituala do karnevala.

|Po razstavi Tone Kralj (1900–1975). Vizionarski mistik vodijo tako kustosi Narodne galerije kot številni zunanji strokovnjaki.

Drago Hrvacki, pregledna razstava

Mednarodni grafični likovni center

Občasna razstava / 25.04.2026 - 13.09.2026

Drago Hrvacki je eden ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. Njegov pristop h geometriji je bil premišljen, a hkrati subtilno poetičen. Pogosto je uporabljal natančno kompozicijo barvnih ploskev, linij in struktur. Tako je dosegel vizualno napetost in ritmično harmonijo. Geometrija zanj ni bila le prostor reda, temveč vir racionalne lepote in vizualne skladnosti. Prva obsežna razstava umetnikovega opusa bo združila več kot dvesto del, od zgodnjih objektov, slik in grafik do risb in skic, ki bodo javnosti predstavljene prvič.

PESMI V GRAFIKI
Velika galerija Ivana Varla Sodelujejo: Suzana Brborović, Nina Čelhar, Jovana Đukić, Matic Flajs, Marko K. Gavez, Simon Kocjančič, Andreja Kranjec, Miha Majes, Erik Mavrič, Vanja Mervič, Neža Perovšek, Monika Plemen,…

otvoritev: četrtek, 14. maj 2026 ob 18.00

kustosinja razstave: Andreja Borin

Po poklicu psiholog je bil pionir oglaševanja v Srbiji in drugih državah v regiji. Bil je kreativni direktor, človek vizije in uspehov, ena prvih prepoznavnih osebnosti našega poslovnega prostora. Sakan je bil tesno povezan s Piranom, mestom, ki se je prav z njim vpisalo na svetovni zemljevid ustvarjalnosti. Tu so se rojevale zamisli, ki so zaznamovale njegovo ustvarjalno pot: od prehoda v Studio Marketing Delo do razvoja svetovnega Saatchi & Saatchi na Balkanu, ustanovitve agencije New Moment in festivala IdeaCampus.

V počastitev njegovega spomina je družina leta 2011 Občini Piran podarila bronasto skulpturo, izdelano po njegovi zamisli. Predstavlja Piran kot kulturno-kreativno mesto in se nahaja ob morju pred Gledališčem Tartini. Piran se mu letos ponovno poklanja. Tokrat z razstavo »Sakan in Piran«, ki je nastala v sodelovanju in s podporo Veleposlaništva Srbije v Sloveniji, prvim svetovalcem Aleksandrom Gatalico, družino Sakan in njegovimi prijatelji, s podporo Občine Piran in s pomočjo Obalnih galerij Piran. Posebna zahvala za sodelovanje gre Marku Maršičeviću. Postavitev razkriva izbrane fotografije iz zgodnjih ustvarjalnih let ter prvih srečanj Sakana s Piranom pa tudi obdobja njegovih največjih uspehov, ki jih je delil s tem mestom.

Kustosa razstave z naslovom Sakan in Piran sta Lazar Sakan in Slavoljub Stanković.

Jure Cvitan: K'r iz lufta

Center sodobnih umetnosti Celje

Občasna razstava / 15.05.2026 - 23.08.2026

Razstava K’r iz lufta ponuja prvi celovit vpogled v dvajsetletno ustvarjalno delovanje celjskega umetnika Jureta Cvitana. Na njej premierno predstavljamo tudi izbor iz njegove najnovejše produkcije – obsežne slikarske serije Slike za ozadja, ki nastaja od leta 2022. Od svoje prve samostojne razstave leta 2006 do danes je Cvitan ustvaril raznolik opus. Primarno se posveča slikarstvu, vzporedno pa glede na kontekst posameznega projekta uporablja tudi druge izrazne prakse, zlasti akcijo, intervencijo in performans v javnem prostoru, pa tudi instalacijo, skulpturo in umetniško knjigo. Razstava združuje izbor njegovih ključnih slikarskih del, ki predstavljajo njeno osrednje jedro, ter izbrane performativne in druge projekte. Skupaj razkrivajo temeljne poudarke njegovega ustvarjalnega delovanja: preplet osebnega in družbenokritičnega, nekonvencionalen pristop k mediju slike, ki presega njegove tradicionalne okvire, ter izrazito intenzivnost, ki prežema tako njegov vizualni jezik kot sam proces nastajanja umetniškega dela. Ta se kaže tudi v pogosti rabi pristopov z elementi presenečenja in nepričakovanega. V slikarstvu prve prevladujoče abstraktne podobe (serija Horizonti eksotike, 2006), ki črpajo iz narave in umetnikovih – tudi kasneje stalno prisotnih – popotovanj, kmalu zamenjajo figurativne slike z vplivi popularne kulture, filma in urbane subkulture, zlasti grafitarstva. Za zgodnje slike je značilen svetel in živahen kolorit, ki z izjemo najnovejše, temnejše serije ostaja stalnica njegovega slikarstva. Prav po figurativnih, še posebej narativnih velikoformatnih delih (kot sta serija Give Me the Strength to Be What I Was and Forgive Me for What I Am, 2010, ali monumentalno delo Osvajalec nekoristnega, 2011), v katerih se prepletajo kritična refleksija sveta, avtorefleksivnost in destruktivno dogajanje, je Cvitan še posebej prepoznaven. Z vključevanjem svetlobnih virov, približevanjem vmesni poziciji med sliko in elektronsko podobo, poigravanjem s spremenljivostjo in dvojnim značajem podob ter njihovo pogosto prezentacijo v obliki instalacij njegova dela predstavljajo svojevrstno eksperimentiranje z razširjeno vizualnostjo slike. Za Cvitanova performativna dela in intervencije v prostor je značilna predvsem osredotočenost na problematike in potrebe lokalnega okolja. Pogosto sodeluje z drugimi umetniki ter se umešča v položaj in vlogo drugega, kar uporablja kot učinkovito orodje za naslavljanje družbenih vprašanj (projekti Težko je biti Superman, 2012; El Condor. ¿Qué pasa?, 2013; Daj-daš-dam, 2014). Značilni so tudi bliskoviti, gverilski posegi v urbano tkivo (Napalm Your Personal Disco, skupaj z Markom Požlepom in drugimi, 2010) ter oblikovanje ironičnih situacij, v katerih se dogajanje odvija v nasprotju s pričakovanim (No Exit, 2009). Leto 2022 po nekajletni prekinitvi ustvarjanja zaznamuje začetek novega poglavja in radikalen obrat v Cvitanovem slikarstvu. Obrne se k abstrakciji, barvi in stopnjevanju plastenja kot izključnega sredstva nastajanja slik. Nastane obsežna serija izrazito sublimnih črno-modrih kompozicij, ki jih gradi s polivanjem razredčene akrilne barve na ležeče platno v številnih, tudi do dvestotih tankih plasteh. Zaznamuje jih Cvitanov izrazito intimen dialog s sliko, predvsem pa je zanje značilna bistveno nova senzibilnost: popolna redukcija pripovednosti, odmik od nanašanja na zunanji svet ter hipnotični učinek likovnega, ki zgolj z močjo barve otipljivo materializira dimenzije onkraj določljivega. Cvitan je ves čas aktivno vpet tudi v neodvisno kulturno sceno v Celju. Je soustanovitelj in sokurator razstavnega prostora Tri izložbe v Umetniški četrti, platforme za sodobno umetniško produkcijo in eksperimentalne razstavne formate. Je tudi član kulturnih društev KUD 567 in Društvo Kunšt, kjer sodeluje pri skupnih umetniških in kuratorskih projektih. Od leta 2006 sodeluje s festivalom urbanih umetniških akcij Vstop prost, ki ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje.

UNICUM 2026
Svež pogled na umetniško keramiko
Mednarodni trienale keramike UNICUM je osrednja mednarodna razstava s področja sodobne umetniške keramike v Sloveniji. Z njim želimo opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru, saj išče in predstavlja nove koncepte, tehnologije in inovativne likovne raziskave. UNICUM je postal referenčni projekt, primerljiv z drugimi sorodnimi prireditvami v svetu.

Izdelovanje keramike ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike. Spodbudili so ga Mednarodni trienale keramike UNICUM in vrsta drugih keramičnih razstav kot tudi študijska programa keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Klara Debeljak
Kamen na kamen palača. Spekulativne infrastrukture, ŠVICARIJA

Katja Goljat: Gledala sem, kako trava raste
21. 05. 2026 - 21. 08. 2026
Galerija Ravne

Laž (Lie) razstava Tanje Lažetić v Mestni galeriji Ljubljana do 30.8.2026.

Razstava Yein Lee: Komplic , Vstop bo prost, do 30. 8. 2026
Galerija Parter

Fragmenti preteklosti

Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca

V Narodni galeriji bo od 21. maja do 27. septembra 2026 na ogled razstava Fragmenti preteklosti. Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca. S skupnim projektom Narodne galerije, Filozofske fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obeležujemo 90. in 100. obletnico prvih konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskih poslikavah v Crngrobu in na Vrzdencu.

Na ogled bodo prvič dostopni vsi odkriti sneti fragmenti, ki jih danes hranijo Narodna galerija, Filozofska fakulteta UL in Restavratorski center ZVKDS. Razstavljene fragmente fresk bo dopolnjevalo tudi bogato dokumentarno in slikovno gradivo, ki ga hranita predvsem Informacijsko dokumentacijski center Ministrstva za kulturo RS in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

BERNHARD RÜDIGER: SPET SPODLETELO (SEDMA TROBENTA)
Dogodki, Mestna galerija, Novice, Razstave
BERNHARD RÜDIGER: SPET SPODLETELO (SEDMA TROBENTA) | Velika pregledna razstava | Mestna galerija Piran, 22. 5.—23. 8. 2026 | Otvoritev: petek, 22. 5. 2026 ob 19:00. Kustosa: Mara Ambrožič Verderber, Matic Bukovac,Koordinacija: Gabrijela Kukovič.

Plečnikove nagrade 2026 podelitev nagrad 25. 5. 2026 ob 19:30
Vrt Plečnikove hiše, Karunova 4, Ljubljana
(v primeru slabega vremena: Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15)
Že četrto leto zapored Plečnikova hiša gosti razstavo nagrajencev Plečnikovih nagrad, osrednjih nacionalnih priznanj za vrhunska dela s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja interierja. Podeljujejo se za izvedene projekte na območju Republike Slovenije ter za dela v zamejski Sloveniji, ki prispevajo k bogatitvi prostorske kulture.

Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos obeležuje svojo jubilejno, 20. izdajo, tokrat poteka pod naslovno temo Raznolikosti. Raziskovanja danega tematskega okvira so se sodelujoči umetniki in umetnice lotili na različnih ravneh, ki se zgoščajo v svojevrsten brbot prehajanj med mnogovrstnimi pogledi, izkušnjami in pomeni.

Raznolikost se kaže v uporabi medija svetlobe, ki ga umetniki izkoriščajo bodisi kot nesnovno oblikovno materijo bodisi kot simbolno ali politično gesto, zaznamuje pa tudi gledalčevo čutno izkušnjo in samo zaznavanje prostora. Predstavljena dela odlikujejo tako intimne osebne zgodbe kot tudi prevpraševanje tem skupnosti, tehnologije, okolja ter identitete. Naslovno temo letošnjega festivala lahko razumemo kot etično držo, ki sprejemanje in negovanje mnogoterosti izpostavlja kot temeljno vrednoto, delujočo v prid dialoga in družbene odprtosti.

Skupinska razstava v Galeriji Vžigalica prinaša dela treh umetnikov, pridružuje pa se jim še postavitev dijakov in dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), nastala v sklopu Laboratorija Svetlobne gverile. David Nez, nekdanji član neoavantgardne skupine OHO, se predstavlja z ambientalno postavitvijo Hipnagogija / Votlina fantomov, sestavljeno iz niza podob, zvokov in kinetičnih elementov. Instalacija prepleta bogato tradicijo ezoteričnega izročila ter distopično vizijo sodobnosti, zaznamovano z okoljsko in duhovno krizo.

Umetnik mlajše generacije Jurij Hartman z videoinstalacijo Zaradi interneta 1 & 2 karikira strukturo zaznavanja sveta v digitalnem okolju, prekvašenem s preobiljem informacij dvomljive kakovosti. Vizualna in zvočna tekstura video del posnema stanje nenehne in obremenjujoče stimulacije, ki prežema uporabnika spleta ter povzroča njegovo dezorientiranost in izgubljenost v algoritemski matrici.

Matej Bizovičar se v novi etapi razvijajočega se projekta s krovnim naslovom Kapsule loteva nadaljnjega raziskovanja likovnosti prostora in njegovega zaznavanja. Zasnova svetlobnih objektov, ki prevprašujejo odnos med prostorom, objektom in vsebino, izhaja iz binarnih dihotomij med notranjim in zunanjim, vidnim in nevidnim … Objekti gledalcu omogočajo predvsem svojevrstno zrenje vase, likovnost pa postaja avtonomni nosilec simbolne pripovedi.

Bizovičar – skupaj z Damijanom Kracino – nastopa tudi v vlogi mentorja zadnjega v galeriji predstavljenega projekta, pod katerega se podpisujejo dijaki in dijakinje SŠOF: projekt z naslovom Kapsule – kovčki prinaša niz prostorsko zamejenih formacij, raznorodnih asemblažev, ki s pomočjo svetlobnih učinkov, različnih tekstur in materialov odstirajo razvejene tokove kreativnosti pri oblikovanju mikroprostora.

Matjaž Brulc

Vljudno vas vabimo na ogled festivala Svetlobna gverila: Raznolikosti, ki ga otvarjamo v torek, 26. maja 2026, ob 21.30 pred Galerijo Vžigalica.

V sklopu festivala bo na Trgu francoske republike slovenski javnosti premierno predstavljena svetlobna instalacija Sijajni kombi italijanskega anonimnega umetniškega tria CANEMORTO, katerih razstavo Slikarska dirka smo predstavljali v Galeriji Vžigalica med 31. marcem in 10. majem 2026. Sijajni kombi je svojevrstna galerija na štirih kolesih; ohišje tovornega dela vozila se namreč v nočnem času levi v posebno magično lanterno, ki osvetljuje svojo bližnjo okolico. Kombi je del širšega projekta, ki vključuje tudi nastanek kataloga in filma.*

tradicionalni Majski salon, ki ga od leta 1909 pripravlja Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov
Kustosa razstave sta Marko Košan in Sara Nuša Golob Grabner, ki sta projekt zasnovala v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, Galerijo Velenje in Muzejem premogovništva Slovenije. Vodja projekta je Petra Kosi.

Razstavljajo: Helena Angelski, Bagrat Arazyan, Ernest Artič, Vladimir Bačič, Karmen Bajec, Natasha Bakovic, Igor Banfi, Jani Bavčer, Natalia Berezina, Marin Berovič, Katja Bogataj, Rok Bogataj, Urška Boljkovac, Matjaš Diego Zadel DellaMorte (ex Matjaž Borovničar), Suzana Brborović, Beti Bricelj, Klemen Brun, Brut Carniollus, Bernarda Conič, Dragica Čadež, Sara Čeh, Mojca Černič Pretnar, Bogdan Čobal, Rado Dagarin, Miloš Dekić, Barbara Demšar, Boge Dimovski, Domen Dimovski, Jurij Dobrila, Tetyana Donets, Tina Drčar, Marjan Drev, Vesna Drnovšek, Matjaž Duh, Andreja Džakušič, Erna Ferjanič, Mitja Ficko, Andrej Furlan, Tanja Gabrijelčič, Irena Gajser, Maša Gala, Irena Gayatri Horvat, Stanka Golob, Andreja Gregorič, Jasmina Grudnik, Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Đejmi Hadrović, Cvetka Hojnik, Aleš Horvat, Goran J. Horvat, Anita Indihar Dimic, Lea jazbec in Brane Širca, Jolanda Jeklin, Anja Jerčič Jakob, Klavdija Jeršinovec, Duša Jesih, Natalija Juhart Brglez, Anže Jurkovšek, Barbara Jurkovšek, Lojze Kalinšek, Narcis Kantardžić, Azad Karim, Silva Karim, Barbara Kastelec, Meta Kastelic, Simon Kastelic, Boštjan Kavčič, Mateja Kavčič, Ana Kavčnik Jamnik, Žiga Kelenc, Kiki Klimt, Aleksij Kobal, Špela Kobal, Brane Korez, Matic Kos, Alja Košar, Zmago Kovač, Pšenica Kovačič, Nina Koželj, Andreja Kranjec, Anka Krašna, Igor Kregar, Miran Kreš, Blažka Križan, Vladimir Leben, Gani Llalloshi, Natalia Lopatnikova, Robert Lozar, Aprilija Lužar, Simon Macuh, Katja Majer, Stanislav Makuc, Peter Marolt, Slađana Matić Trstenjak, Vanja Mervič, Jana Mihelj, Marijan Mirt, Andrej Mivšek, Rok Mohar, Meta Mramor, Majk Mulaček, Petja Novak, Samo Pajek, Marko Pak, Lana Pastirk, Metka Pepelnak, Miha Perčič, Andrej Perko, Izidor Tomaž Perko, Eva Petrič, Herman Pivk, Boštjan Plesničar, Ajda Podgorelec, Anja Podreka, Vojmir Pogačar, Borut Popenko, Luka Popič, Uroš Potočnik, Vesna Poznič, Zoran Poznič, Annmarie Prah, Gregor Pratneker, Arjan Pregl, Marija Prelog, Marjan Prevodnik, Primož Pugelj, Urška Rendla, Sandi Renko, Mira Resnik, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Tara Rubinić, Stanko Sadjak, Jur Samec, Nataša Sedej, Aleš Sedmak, Nataša Segulin, Mojca Senegačnik, Apolonija Simon, Ivan Skubin, Jerneja Smolnikar, Claudi Sovre in Nejc Trampuž, Alenka Spacal, Teo Spiller, Zora Stančič, Damjana Stopar, Lucija Stramec, Petra Strban, Breda Sturm, Božidar Svetek, Stojan Špegel, Tanja Špenko, Dominik Štibernik, Arijel Štrukelj, Nataša Tajnik Stupar, Urša Toman, Tim Topić, Alenka Venišnik, Lona Verlich, Aleksander Vukan, Uroš Weinberger, Louise Winter, Maja Zaplotnik, Ljubica Zgonec Zorko, Mojca Zlokarnik, Matej Zorec, Klemen Zupanc, Lara Žagar, Dani Žbontar, Ivan Žerjal.

Tudi prodajna razstava, lepo povabljeni.

glej plakat

Kosovelovo leto v Štanjelu: O, saj ni smrti, na ogled do 12. julij 2026

Vtisi nevidnega«, na ogled do 1. november 2026

»Eno je sveto: preprosto in pristno«, na ogled do 10. januar 2027

Gremo na morje
S predmeti iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana
2. 6. 2026–20. 9. 2026
Priljubljeni vzklik »gremo na morje« obljublja »poletno« razstavo. Morda se zdi naslov za ljubljanski muzej nenavaden, a njegova zbirka se na razstavi predstavlja kot zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali.

Ideja, da se odpravimo na morje in počitnice preživimo v letovišču, se je začela uveljavljati v 19. stoletju. Z razmahom industrijske dobe je modna muha aristokratov začela osvajati vse širši krog družbe in obljuba zdravnikov, da je morje dobrodejno, če ne kar nujno za ohranjanje zdravja modernega človeka, je proti koncu stoletja osvojila tudi delavski razred.

Južna železnica je leta 1857 Ljubljano povezala z morsko obalo in Trstom. Parniki so omogočili, da se je na tedanji »avstrijski rivieri« začel razvijati Portorož. Prvi turisti pa so v tistih dneh prihajali z Dunaja in iz ogrskih krajev.

Ljubljančani so začeli obmorska letovišča odkrivati šele v desetletjih med obema svetovnima vojnama. Ekonomski vzpon in lagoden življenjski slog sta sicer ostala večini še naprej nedosegljiva, je pa začela z organizacijo Jadranska straža zoreti pomorska zavest, skupaj z jugoslovanskim duhom.

Šele v času Jugoslavije, v drugi polovici 20. stoletja, so slovenski turisti z »modernim načinom življenja« postali množični obiskovalci morske obale. Večina jih je morje prvič videla in v njem zaplavala z uveljavitvijo sindikalnih počitnic, ki jih je omogočila splošna pravica do večdnevnega in plačanega letnega dopusta.

4. 6.–30. 8. 2026
Grad Tivoli
Neuspeh kot izhodišče za morebitni prihodnji uspeh je danes ključni del umetniškega procesa. Kar bi drugje razumeli kot napako ali anomalijo, lahko v umetnosti postane izrazna vrednost in prostor svobode. Z novimi deli, nastalimi letos v Grafičnem ateljeju MGLC, Luka Uršič raziskuje potencial svoje umetniške prakse kot reparativnega mehanizma.

S sitotiskarskimi intervencijami na ponesrečene in zavržene polaroidne fotografije drugih se umetnik vrača k izvoru neuspeha in simbolično prevzema krivdo in odgovornost za spodletela dejanja. Na ta način se sooča z lastnim in tujim nelagodjem, obenem pa se poskuša približati osvobajajoči možnosti za odrešilni popravek in izboljšanje.
Kustosinja razstave: Yasmín Martín Vodopivec

Lana Požlep: Opera za 14 metuljev

Center sodobnih umetnosti Celje

Občasna razstava / 05.06.2026 - 06.09.2026

Najlepše vabljene_i na odprtje razstave Opera za 14 metuljev umetnice Lane Požlep v petek, 5. junija, ob 19. uri v Likovni salon.

Lana Požlep, interdisciplinarna umetnica mlajše generacije, izhaja iz področja fotografije, vendar svoje prakse ne omejuje na en sam medij. Ustvarja prostorske postavitve in instalacije, v katerih prepleta najrazličnejše medije in materiale; v zadnjih projektih se posveča tudi zvoku in snovanju zvočnih skulptur. Skozi umetniško prakso raziskuje strukturo mesta, še posebej z vidika procesa gradnje in obnove, ki ga razume kot izraz aktualnih ekonomskih in političnih odločitev. Predano se posveča vprašanju mestne identitete in temu, komu je mestno središče dejansko namenjeno. V svojih dolgoročnih projektih se osredotoča na to, katere družbene prakse in sloji so dovoljeni v obnovljeni podobi mesta in katere se poskuša prezreti ali pregnati na obrobje. Zanima jo tudi skrb za ekosistem, oziroma kakšno vrednost se pripisuje njegovi izgubi ter kako k temu prispevata napačna raba površine in kmetijstvo.

Dalj časa je opazovala tudi tako imenovane ne-kraje, kot antropolog Marc Augé opredeljuje prostore brez trajne identitete, z odsotnimi socialnimi vezmi. Izbrala si je gradbišče v središču mesta in ga obiskovala leto dni, skozi rabo fotografije spoznavala, kako nastaja urbana struktura, ter se predvsem zbližala z delavci, pomembnimi in pogosto nevidnimi gradniki mestnih središč, s katerimi je navezala stik. Prvotno anonimen prostor gradbišča je zanjo postal intimen prostor srečevanja in ustvarjanja. V projektu Armatura (2022) je izkušnjo gradbišča prevedla v spoj dozdevno nezdružljivih materialov – fotografije, kot prispodobe bližine, in betona, kot hladnega in brezosebnega materiala. Ustvarila je objekte, nekakšne betonske vizualne zapise, s katerimi je raziskovala tudi, kako lahko medij fotografije prestopi okvire dvodimenzionalnosti.

V Likovnem salonu se prvič samostojno predstavlja z najnovejšim projektom, eksperimentalno opero z naslovom Opera za 14 metuljev (2025–2026), s katero problematizira izginotje štirih vrst metuljev iz Ljubljanjskega barja, posredno pa obravnava tudi vpliv gentrifikacije, povezane z razmahom turizma, na prebivalke in prebivalce mesta. Tokrat pozornost usmerja v birokratske postopke, s čimer razkriva, kako živalske vrste niso prepoznane kot sestavni del institucionalnega prostora. Umetnica je posegla v javni prostor in na uradno upravno enoto vztrajno pošiljala obrazce za odjavo začasnega prebivališča, kjer je pod osebe navajala posamična imena vrst izginulih metuljev. S to gesto je ustvarila zagato, saj ti subjekti v uradnih registrih ne obstajajo. Formularje je uporabila kot osnovo za glasbeni zapis opere, v scenarij pa je vpletla anonimna osebna pričevanja in pogovore, ki jih je našla na spletu, o vplivu spreminjanja namembnosti bivalnih predelov na lokalno prebivalstvo. Projekt predstavlja kot prostorsko instalacijo; galerijski prostor je spremenila v nekakšno skladišče upravne enote, da bi še bolj poudarila vpliv birokracije na vsakdanje življenje. Pisarniško pohištvo naseljuje prizorišče, iz njega pa se razlega zvočno delo, Opera za 14 metuljev. Umetnica s preobrazbo razstavišča vabi gledalko_ca v čutno izkušnjo in k razmisleku o tihem izginjanju življenjskih oblik, ki soustvarjajo naš skupni prostor.

Lana Požlep (2000) zaključuje podiplomski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na UMPRUM – Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za skupinski projekt Ponjava 4. Samostojno se je predstavila v Galeriji P74 in galeriji DobraVaga v Ljubljani ter na Festivalu fotografije v Mariboru in v Budapest Gallery v Budimpešti, kjer je bila tudi na rezidenčnem bivanju. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, kot so Premiera – 5. trienale mladih umetnic in umetnikov (Galerija sodobne umetnosti Celje, 2022), Drugačni svetovi (Galerija Photon, Ljubljana, 2022), Prostor s potencialom premika (Moderna galerija Ljubljana, 2024) in druge. Delovala je kot članica ljubljanskega kolektiva Kela, bila pa tudi je pripravnica v Studiu Selma Selman v Berlinu in v Tick Tack Gallery v Antwerpnu.

Besedilo: Lana Požlep
Glasbena podlaga: Lana Požlep
Mastering zvoka: Jan Bajc Funa
Upesnitev besedila in partitura: Kristina Pervanje Vrčon
Zbor: Mešani pevski zbor Akademije za Glasbo Ljubljana pod mentorstvom Alenke Podpečan
Solisti: Eva Kokot, Jan Jerman, Gorazd Ambrožič, Brina Vukovič
Zahvale: Barbara Jernejčič Fürst, Matic Pandel, Luka Šturm, Peter Rauch, Matej Stupica

Pokrajinski muzej Celje – Center sodobnih umetnosti
Kustosinja razstave: Maja Hodošček
Besedilo: Maja Hodošček

V Mestnem stolpu na Titovem trgu je na ogled nova stalna razstava o zgodovini Kopra z naslovom Pokončna zgodovina.

Razstava obiskovalce popelje na posebno pot skozi enega najbolj prepoznavnih simbolov mesta. Vzpon po 204 stopnicah ni le pot do čudovitega razgleda na Koper in njegovo okolico, temveč tudi simbolno potovanje skozi čas, zgodbe in zgodovinska obdobja, ki so oblikovala mesto.

MESTNI STOLP

Koprski zvonik s svojo 54 metrov visoko silhueto že stoletja zaznamuje podobo mestnega jedra. Njegovi začetki naj bi segali v 12. stoletje, skozi čas pa je imel pomembno vlogo v mestnem življenju.

V stolpu se nahaja tudi zvon sv. Nazarija, ki je bil leta 1333 ulit v Benetkah in velja za najstarejši delujoči zvon v Sloveniji. Zvonovi mestnega stolpa so nekoč spremljali vsakdan prebivalcev, oznanjali pomembne dogodke in opozarjali na nevarnosti.

RAZSTAVA POKONČNA ZGODOVINA

Razstava Pokončna zgodovina na zanimiv način približa zgodovino Kopra in pomen mestnega stolpa. Zasnovana je kot doživetje, ki se odvija med vzponom po stolpu.

Obiskovalci bodo skozi razstavo spoznavali zgodbe mesta, njegovo dediščino in vlogo zvonika kot pomembnega dela koprske identitete.

Kustosi: Andrea Bódis, Barna Benedek, Júlia N. Mészáros, Milán Bódis,
Koordinacija: Tatjana Sirk.

Linda Arts (NL), Beti Bricelj (SI), Maria Chakarova (BG), Rita Ernst (CH), Tünde Fülöp (HU), Katalin Haász (HU), José Heerkens (NL), Barbara Höller (AT), Ingrid Hornef (DE), Martina Klein (DE), Ágnes Kontra (HU), Zsuzsanna Kóródi (HU), Minami Miyajima (JP), Gabi Mitterer (AT), Riki Mijling (NL), Katja Pál (SI), Rita Rohlfing (DE), Anikó Robitz (HU), Esther Stocker (IT), Anna Szprynger (PL), Mar Vicente (ES), Olga Zabron (PL).

Drago Hrvacki:
Prostor za besede
Likovna oprema publikacij Fakultete za družbene vede

Vstop prost

Publikacije, ki jih je likovno opremil Drago Hrvacki, so bile izdane večinoma pri Založbi FDV, nekatere monografije fakultetnih avtorjev pa tudi pri drugih založnikih. Knjižne opreme razkrivajo, kako je Hrvacki načela geometrijske abstrakcije uspešno prenesel tudi na področje grafičnega oblikovanja. Modularne strukture, jasno organizirana barvna polja in ritmično razporejeni elementi izhajajo iz istega raziskovanja, ki ga srečamo v njegovih risbah, grafikah, slikah in objektih. V dialogu med geometrijsko strogostjo in organsko linijo je oblikoval naslovnice, ki združujejo racionalno konstrukcijo in subtilno vizualno poetičnost.

Foto: Artur Celarec Zahariaš. Arhiv MGLC.

Umetnice in umetnika: Veronika Eberhart, Mitja Ficko, Vala T. Foltyn, Anamaria Klajnšček, Katalin Kortmann-Járay in Karina Mendreczky, Ana Likar, Chloé Macary-Carney, Dorottya Poór
kuratorki in kurator: Flóra Gadó, Jure Kirbiš, Dalma Eszter Kollár

Zdi se, da so mnoge krize preteklega obdobja med ljudmi obudile zanimanje za duhovnost, saj alternativni sistemi verovanj in praks vse več ljudem ponujajo bodisi pobeg od resničnosti bodisi način soočanja z dogodki, ki se odvijajo okoli njih. Med generacijama Y in Z so še posebej razširjene duhovne prakse, kot so branje tarota, zdravljenje s kristali in rastlinami ter astrologija

Priprave na razstavo Maleficae: Sodni stolp, slika Mitje Ficka Polnočna šola iz Zbirke UGM

Maleficae: Sodni stolp je tretje poglavje razstavnega projekta Maleficae: Od grmad do spletnega čarovništva, ki je premierno zaživel v Budapest Galéria leta 2024. Izhajajoč iz zgoraj navedenih tendenc se je razstava osredotočila na figuro čarovnice: nosilke nekanoničnega znanja, izvajalke neinstitucionalnih oblik zdravljenja in pionirke feminizma, ki se ni želela podrediti družbenim normam svojega časa ter je pogosto nudila podporo in solidarnost drugim ženskam. Drugo poglavje razstave se je lani odvilo v Galéria Šopa v Košicah.

Na razstavi v UGM Kabinetu so predstavljena nekatera dela, ki so bila na razstavi v Budimpešti, skupaj z nekaj novo izbranimi deli. Mednarodna skupinska razstava je z Mariborom povezana na dva neposredna načina. Prvič, Sodni stolp ob reki Dravi v bližini galerije, ki naj bi po lokalnem izročilu bil prizorišče čarovniških procesov, razstavi daje njen podnaslov. Zato se ta različica projekta Maleficae posebej posveča zgodovinski reinterpretaciji čarovniških procesov – brutalnemu utišanju in kaznovanju žensk, ki se je začelo v poznem srednjem veku. Drugič, sodobna umetniška dela vstopajo v dialog z zbirko Umetnostne galerije Maribor, konkretno s Polnočno šolo slikarja Mitje Ficka, ki je postavljena v središče razstave in upodablja divje srečanje modrih žensk.

glej plakat

Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj
Glavni trg 18, 4000 Kranj, Slovenia

𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒔𝒌𝒊 𝒖𝒎𝒆𝒕𝒏𝒊𝒌𝒊 𝒕𝒓𝒛̌𝒂𝒔̌𝒌𝒐-𝒑𝒓𝒊𝒎𝒐𝒓𝒔𝒌𝒆𝒈𝒂 𝒑𝒓𝒐𝒔𝒕𝒐𝒓𝒂

Razstava predstavlja ustvarjalce iz tržaško-primorskega prostora, ki so prejemniki Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada. V ospredje postavlja preplet likovne umetnosti, poezije in širšega kulturnega prostora Trsta, Krasa in Goriške.
O predstavljenih umetnikih in njihovem pomenu za slovenski kulturni prostor bo spregovorila 𝐓𝐚𝐭𝐣𝐚𝐧𝐚 𝐑𝐨𝐣𝐜, literarna zgodovinarka, publicistka in senatorka Italijanske republike. Razstavo bo odprl župan mestne občine Kranj 𝐌𝐚𝐭𝐣𝐚𝐳̌ 𝐑𝐚𝐤𝐨𝐯𝐞𝐜.
Večer bodo spremljala branja izbranih pesniških besedil.

FRANCESCO BERTOCCO. PREKINITI TOKOKROG NADZORA
Breaking the Circuit of Control, Kustosinji: Gabi Scardi, in Mariagrazia Muscatello.

Razstave: Galerija Monfort (Portorož), 20. 6. 2026-23. 8. 2026.

Projekt Breaking the Circuit of Control Francesca Bertocca podpira 13. izdaja programa Italian Council, mednarodnega programa za podporo sodobni italijanski ustvarjalnosti Generalnega direktorata za sodobno ustvarjalnost Ministrstva za kulturo.

AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: K.I.E.F.E.R.
26. 6. - 4. 9.
Magazin Grando

Odprtje 26. 6. ob 21.30
Nekdanje skladišče soli Grando

AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: K.I.E.F.E.R.
Kontrolle · Integration · Erhaltung · Form · Evolution · Reproduktion

Pričujoča razstava združuje štiri obsežne instalacije skupine Laibach, ki skozi slikarstvo, zvok, video in prostorske intervencije raziskujejo razmerja med ideologijo, industrijsko dediščino, kolektivnim spominom in časom permanentne vojne.

Prvi del razstave predstavlja cikel velikih slik iz serije Instrumentalnost državnega stroja, izvedenih na industrijskem tapisonu in zasnovanih kot povečave zgodnjih Laibachovih plakatov iz obdobja 1980–1987. Dela, podpisana z imeni Eber, Saliger, Dachauer in Keller, delujejo kot arhetipski ostanki retroavantgardnega sveta podob in politične ikonografije.

Instalacija Rdeči revirji + črni križ izhaja iz industrijske krajine zasavskih »rdečih revirjev«, kjer je Laibach tudi nastal. Povečani motivi originalnih linorezov slikarja Janeza Kneza ustvarjajo skoraj sakralen ambient, v katerem se prepletajo industrijsko-rudarska estetika, kolektivni spomin in simbolni jezik Laibacha.

Osrednji intermedijski objekt razstave je ASSIMILATOR - interaktivna črna Laibachova kocka, ki deluje kot zvočni, svetlobni in psihološki sistem absorpcije. Kubus se odziva na gibanje in prisotnost obiskovalcev ter generira fragmentirane zvoke kolektivne podzavesti Laibacha. Objekt hkrati deluje kot ritualni stroj, meditativni monolit in metafora kolektivnega uma.

Četrta instalacija, OPERACIJA BARBAROSSA, je sestavljena iz monumentalne perorisbe in tapiserije, izdelane v dimenzijah Picassove Guernice, ki predstavlja tudi osnovni referenčni okvir projekta. Delo, stkano in izrisano po motivih partizanskega umetnika Nikolaja Pirnata, odpira vprašanja vojne, propagande, zgodovinskega nasilja in politične instrumentalizacije podob. Instalacijo dopolnjujejo filmski dokumenti in video projekcije, povezane z nastankom tapiserije v Afganistanu.

Prireditveni prostor

Skladišča soli Monfort in Grando izvirata iz prve polovice 19. stoletja.

Z zgodovinskega vidika so bila ta skladišča pomembna za solinarje, saj so tam shranjevali letino ob koncu sezone pridelave soli.

Danes skladišče Grando služi kot prizorišče za različne lokalne in mednarodne dogodke – od koncertov, kongresov, promocijskih dogodkov, razstav, sejmov itd.

Projekt Sofije Ječine je projekt improvizacije. 10 različnih jazzovskih kompozicij in 10 grafičnih improvizacij na te glasbene teme. Ob otvoritvi pa bo na sporedu tudi performans z novo improvizacijo, kjer bo delo nastajalo pred očmi gledalcev, tukaj in zdaj.

Če bi naslovila svoje delo samo kot produkt mojih sanj, bi se ti zdelo preveč preprosto?
otvoritev: četrtek, 9. julij, 18.00

Odprtje razstave s performansom v četrtek, 9. 7. 2026 ob 19.00 uri

Vodstvo po razstavi z umetnico: sreda, 29. 7. 2026, ob 18. uri

Lokacija: Lonka

Organizator: Kulturno društvo Alle Porte Izola

Vstopnine ni

Kulturno društvo Alle Porte organizira dogodek, ki bo potekal v Izoli, na Lonki in obalni promenadi.

V ospredju bo sejem unikatnih izdelkov, kjer se bodo predstavili ustvarjalci z raznoliko ponudbo ročno izdelanih in izvirnih izdelkov. Dogodek ponuja prijetno priložnost za sprehod ob morju, odkrivanje zanimivih izdelkov ter sproščeno druženje.

Lokacija: Lonka

Organizator: Kulturno društvo Alle Porte Izola

Vstopnine ni

Kulturno društvo Alle Porte organizira dogodek, ki bo potekal v Izoli, na Lonki in obalni promenadi.

V ospredju bo sejem unikatnih izdelkov, kjer se bodo predstavili ustvarjalci z raznoliko ponudbo ročno izdelanih in izvirnih izdelkov. Dogodek ponuja prijetno priložnost za sprehod ob morju, odkrivanje zanimivih izdelkov ter sproščeno druženje.

Lokacija: Lonka

Organizator: Kulturno društvo Alle Porte Izola

Vstopnine ni

Kulturno društvo Alle Porte organizira dogodek, ki bo potekal v Izoli, na Lonki in obalni promenadi.

V ospredju bo sejem unikatnih izdelkov, kjer se bodo predstavili ustvarjalci z raznoliko ponudbo ročno izdelanih in izvirnih izdelkov. Dogodek ponuja prijetno priložnost za sprehod ob morju, odkrivanje zanimivih izdelkov ter sproščeno druženje.